|
Iskalnik:
 |
|||||||||
DDV po evropsko (2.)Nadaljujemo predstavitev sprememb sistema DDV z vidika poslovne prakse po vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Tokrat predstavljamo obdavčljive in oproščene transakcije.Pri obdavčljivih in oproščenih transakcijah vplivajo na pravilnost naše davčne odločitve številni dejavniki. Med temi so vrsta blaga oziroma storitev, davčne lastnosti prodajalca, odpremnika, izvajalca ali kupca (ali gre za zavezanca za DDV oz. ali sme odbijati vstopni DDV), kraj opravljenega prometa oziroma storitev, posebnosti konkretnega posla. Možne različice davčnih okoliščin so neštete. Glede na to so v nadaljevanju uokvirjeni nekatera splošna načela obdavčevanja, bralec pa lahko konkretne davčne okoliščine obravnava zgolj ob doslednem branju ustreznega predpisa.
Obdavčljive transakcije Kdaj je torej treba obračunati in plačati DDV? Obdavčljive transakcije s slovenskim DDV-jem, če seveda pri teh ne gre za katero od oprostitev, so naslednje:
DDV se podobno kot doslej obračunava in plačuje od prometa blaga oziroma storitev, ki jih zavezanec za DDV opravi v okviru opravljanja svoje dejavnosti na ozemlju Slovenije za plačilo, ter od uvoza blaga v Skupnost (poglejte si razlago nekaterih novih pojmov v prejšnji številki Podjetnika). Po novem se DDV obračunava in plačuje tudi od določenih pridobitev blaga znotraj Skupnosti. Med temi je lahko davčni zavezanec za obračun in plačilo DDV-ja pridobitelj blaga na ozemlju Slovenije za plačilo od prodajalca blaga davčnega zavezanca za DDV v drugi državi članici. Med tovrstnimi pridobitvami sta tudi pridobitev novega prevoznega sredstva in pridobitev trošarinskih izdelkov. Obdavčljivi so tudi določeni prenosi blaga v drugo državo članico. Med temi so lahko obdavčeni prenos blaga iz podjetja davčnega zavezanca v drugo državo članico ter s tem povezane storitve; blago, ki je preneseno v drugo državo članico, se lahko v državi odhoda obravnava kot obdavčljivi promet oziroma dobava blaga, v državi članici prihoda pa kot pridobitev blaga v Skupnosti. Obdavčljive so tudi določene pridobitve blaga znotraj Skupnosti. To je lahko blago, ki je odposlano ali odpeljano prejemniku v Slovenijo, obdavčena je lahko uporaba odposlanega ali odpeljanega blaga iz druge države članice za opravljanje obdavčljive dejavnosti v Sloveniji. Med tovrstnimi je lahko obdavčena tudi pridobitev blaga oboroženim silam Nata v Skupnosti in njegova prepeljava oziroma uporaba v Sloveniji. Oproščene transakcije
Kdaj je transakcija oproščena obdavčitve s slovenskim DDV-jem? V veljavi ostajajo številne že obstoječe oprostitve DDV-ja, kot so tiste za določene dejavnosti, ki so v javnem interesu, za nekatere druge dejavnosti in nekatere vrste blaga, tiste ob uvozu blaga in ob sprostitvi uvoženega blaga v prost promet ter tiste, ki so obstoječe kot druge oprostitve.
Nekatere dodatne posebnosti so določene glede oprostitev pri uvozu blaga. Lahko je oproščen uvoz tiste vrste blaga, ki bi bilo v primeru prometa na ozemlju Skupnosti v vsakem primeru oproščeno plačila DDV-ja. V splošnem je oproščen tudi uvoz blaga na ozemlje Slovenije, če ta ni končna namembna država članica. Tudi kadar gre za uvoz blaga, ki je namenjeno v Slovenijo, pa je to blago že v drugi državi članici sproščeno v prost promet in tam obdavčeno z DDV-jem, se tak uvoz v Sloveniji lahko oprosti DDV-ja. Oproščen je lahko tudi uvoz blaga, ki je carine prosto ter je namenjeno oboroženim silam drugih držav članic Nata pri zagotavljanju skupne obrambe. Nove so tudi oprostitve DDV-ja pri določenih pridobitvah blaga znotraj Skupnosti. Med temi je lahko oproščena pridobitev blaga, če bi bil tovrsten promet na ozemlju Slovenije, ali pa je uvoz v vsakem primeru oproščen plačila DDV-ja. Tudi davčni zavezanec, ki nima stalnega sedeža v Sloveniji in ima identifikacijsko številko za DDV v drugi državi članici, lahko uveljavi oprostitev pri pridobitvi blaga; to je predvideno, ko namerava še naprej dobavljati blago na ozemlju Slovenije ter izpolniti še druge pogoje. Razlaga pojmov
Nadalje so na novo predpisana številna določila o oprostitvah pri določenem izvozu iz Skupnosti in podobnih transakcijah ter mednarodnih prevozih. Uveljavi se lahko oprostitev pri odpošiljanju ali prepeljavi blaga iz Slovenije in Skupnosti. Potnik, ki ni iz Skupnosti, pa v Sloveniji kupljeno blago prevaža v osebni prtljagi, lahko uveljavlja oprostitev tako, da ima pravico do povračila DDV-ja. Storitev dodelave začasno uvoženih premičnin v Skupnosti je lahko oproščena, če naročnik storitev nima stalnega sedeža v Sloveniji. Razne oprostitve so določene pri dobavi blaga in storitev za oskrbo plovil, zrakoplovov letalskih zračnih prevoznikov na mednarodnih zračnih progah ali njihovega tovora. Oskrbovanje vojaških plovil je tudi lahko oproščeno DDV-ja. Med oprostitvami so tudi določene dobave blaga in storitev, namenjene tujim predstavništvom, mednarodnim organizacijam, pogodbenicam Nata ter človekoljubnim, dobrodelnim in izobraževalnim organizacijam. Oproščena je tudi dobava zlata centralnim bankam. Nadalje so lahko oproščene tiste storitve, tudi prevozne in pomožne, ki so neposredno povezane z določenim carinskim postopkom, pri katerem ne nastane carinski dolg. Med oproščenimi so lahko tudi storitve zastopnikov in drugih posrednikov, če so del oproščene transakcije ali pa del transakcije, ki je opravljena zunaj Skupnosti. Nazadnje so predstavljene tudi določene oproščene dobave blaga znotraj Skupnosti. Oproščena je lahko odprema blaga v drugo državo članico, če prejemnik ne deluje v državi začetka odpreme. Dobava novega prevoznega sredstva v drugo državo članico je lahko oproščena DDV-ja. Dobava trošarinskih izdelkov v drugo državo članico je lahko oproščena DDV-ja, če je trošarina plačana v državi odpošiljanja in urejen trošarinski postopek. In še kot zanimivost, DDV-ja so lahko oproščene prevozne storitve znotraj Skupnosti pri pošiljanju ali prevozu blaga pri prometu v zvezi z otoki z avtonomnega področja Azorov in Madeire.
Zakaj nenadoma govorimo o Skupnosti?
Kot ste lahko opazili, nenadoma govorimo tako o Evropski uniji kot o Skupnosti. Gre za napako? Ne. Evropska unija je političen pojem, združenje več evropskih držav. Zgodovinsko gledano pa se je to politično združenje (ali zveza) razvilo iz treh oblik gospodarskega sodelovanja. Zaradi tega se takrat, ko govorimo o davčnem delovanju držav Evropske skupnosti, tudi tokrat uporablja izraz Skupnost. Ozemlje skupnosti v davčnem smislu predstavlja ozemlje vseh držav, ki so v Evropski uniji – vendar z izjemo nekaterih ozemelj! Sledi podrobnejša razlaga... Evropsko unijo tvorijo njene države članice na podlagi treh pogodb o ustanovitvi določenih evropskih skupnosti in na podlagi pogodbe o Evropski uniji. Dosedanjih držav članic Evropske Unije je 15, in sicer so to Kraljevina Belgija, Kraljevina Danska, Zvezna republika Nemčija, Helenska republika (Grčija), Kraljevina Španija, Republika Francija, Irska, Republika Italija, Veliko vojvodstvo Luksemburg, Kraljevina Nizozemska, Republika Avstrija, Republika Portugalska, Republika Finska, Kraljevina Švedska ter Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske. Evropske skupnosti so tri: Evropska gospodarska skupnost (na podlagi pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti), Evropska skupnost za premog in jeklo (na podlagi pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo) ter Evropska skupnost za jedrsko energijo (na podlagi pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za jedrsko energijo). Ozemlje Skupnosti glede na novo obdavčevanje z DDV je opredeljeno kot ozemlje držav članic po predpisih Evropske unije. Ozemlje, ki je pod suverenostjo držav članic Evropske unije, se razteza na celinsko območje zgoraj navedenih 15 držav članic, njihovo teritorialno morje in zračni prostor; od celotnega območja držav članic Evropske unije se v okviru obdavčevanja z DDV ne upošteva določeno ozemlje pod suverenostjo nekaterih držav članic, ki se imenuje tretje ozemlje (tretje ozemlje je torej ozemlje, ki je zaradi določenih tradicij ali odločitev posameznih držav izvzeto iz davčnega sistema posamezne države in s tem iz sistema Skupnosti). Predpisi Evropske unije, ki opredeljujejo ozemlje Skupnosti, se nahajajo predvsem v ustanovitvenih pogodbah Evropske unije. |
|
