|
Iskalnik:
 |
Davčni vidik finančnih naložbV novem zakonu o dohodnini se pri obdavčitvi finančnih naložb obetajo pomembne spremembe, zato si oglejmo, kakšne so razmere zdaj in kaj nas čaka v prihodnje. In kako se je v minulem mesecu odrezal naš vzorčni portfelj?Z najrazličnejšimi vidiki obdavčitve naših prihodkov se srečujemo vsak dan, predvsem pa se tega zavedamo takrat, ko izdelujemo napovedi za odmero dohodnine, ter nekoliko prej, ko izdelujemo napovedi za odmero davka od dobička iz naslova kapitala. Žal je tako, da to nikoli niso prijetni trenutki. V letih, ko so naši prihodki in dobički manjši, nismo zadovoljni, saj vidimo skromen porast našega premoženja v minulem letu, ko pa je leto boljše, je pa toliko večji šok, ko ugotovimo znesek denarja, ki ga bomo morali plačati državi.
Na področju obdavčitve finančnih naložb se v prihodnje obeta kar precej sprememb, ki burijo duhove v borznih krogih, saj bodo imele, če in ko se zgodijo, prav gotovo znatne posledice za poslovanje na trgih kapitala. Pa poglejmo najprej, kako so finančne naložbe obdavčene v tem trenutku, pozneje pa bom opisal še spremembe, ki se napovedujejo, in njihove možne posledice.
Fizične osebe
Fizična oseba, ki želi vlagati svoja sredstva na domačem trgu kapitala, je zavezana k plačilu davka na dobiček od kapitala. Ta davek se obračunava od razlike med prodajno in revalorizirano nakupno ceno, ki jo je vlagatelj ustvaril na trgu. To pomeni, da mora vlagatelj plačati davek od razlike v vrednosti svojega premoženja, ki jo je ustvaril s pravočasnim nakupom in prodajo določenega vrednostnega papirja. Prodajo poudarjam zato, ker se davek ne obračunava, dokler vrednostnega papirja, s katerim smo ustvarili dobiček, ne prodamo. Obdavčeni so torej le realizirani dobički. In tudi to ne vsi. Če kupite vrednostni papir in ga ne prodate več kot tri leta, davka na dobiček ne plačate, tudi če ustvarite dobiček.
Nadaljevanje članka o pričakovanih spremembah v novem zakonu o dohodnini je vidno samo naročnikom!
V novem zakonu o dohodnini se pri obdavčitvi finančnih naložb obetajo pomembne spremembe, zato si oglejmo, kakšne so razmere zdaj in kaj nas čaka v prihodnje. In kako se je v minulem mesecu odrezal naš vzorčni portfelj? Davčna stopnja znaša 30 %, pri čemer pa je treba opozoriti na razmeroma zapleteno metodiko obračunavanja davka. Fizična oseba, ki je v preteklem letu ustvarila dobiček s prodajo določenega vrednostnega papirja, mora do konca februarja oddati napoved za odmero davka od dobička iz naslova kapitala. Na podlagi napovedi davčna uprava vlagatelja naloži plačilo davka od dobička, in sicer se mu to upošteva pri odmeri dohodnine.
Pri tem je zelo pomembno, v katerem dohodninskem razredu je vlagatelj, saj to vpliva na to, koliko davka bo dejansko plačal. Za zgled lahko vzamemo študenta, ki z delom ne zasluži veliko in je v najnižjem davčnem razredu (17 %). Če prijavi dobiček, ki skupaj z njegovimi drugimi prihodki ne preseže meje najnižjega dohodninskega razreda, bo od dobička plačal le 17 % davka. Obdavčene so vse vrste odtujitev vrednostnih papirjev, tako prodaje na trgu kot tudi vse vrste preknjižb in prodaj zunaj trga. Edina izjema je prenos z darilno pogodbo, če je obdarovanec v prvem dednem razredu z darovalcem.
Fizična oseba se plačilu tega davka izogne razmeroma težko. Obstajajo sicer načini, ki pa mejijo na nezakonita početja, zato za oglaševanje niso primerni. Še najlažji način, da se fizična oseba izogne tovrstnemu davku, je, da vloži svoja sredstva v vzajemni sklad. Ker sklad ni fizična oseba, davka od dobička ne plačuje in tako reinvestiranje sredstev za vlagatelje ne pomeni samodejnega plačila davka. Oseba, ki vloži v vzajemni sklad, plača davek le ob izstopu iz sklada, če pa se to zgodi po več kot treh letih, pa seveda tega davka ni. Poleg dobička so pri fizičnih osebah davku izpostavljene tudi izplačane dividende podjetij. Pri njih je 25-odstotna akontacija dohodnine odtrgana že ob izplačilu, razlika, ki je lahko pozitivna ali negativna, odvisno od dohodninskega razreda posameznika, pa se poravna pri odmeri dohodnine.
Pravne osebe
Pravne osebe so zavezane za plačilo davka od dobička iz svojih dejavnosti. Za potrebe davčne uprave morajo sproti izdelovati računovodske izkaze in vse leto plačevati akontacije davka od dobička. Prihodki iz financiranja so tako pri njih le del vseh prihodkov in tako povečujejo poslovni izid. Finančne naložbe tako pri pravnih osebah niso izvzete in posebej obdavčene.
Zaradi tega pa je vlaganje veliko zanimivejše za pravne kot za fizične osebe. Podjetja namreč lahko veliko bolj vplivajo na poslovni izid konec leta, kot to lahko počno fizične osebe. Prav zato je veliko vlagateljev odprlo svoje družbe z omejeno odgovornostjo prav za namen trgovanja z vrednostnimi papirji. Na te družbe so prenesli del svojih življenjskih stroškov (telefon, elektriko, najemnino …) in si tako znižali davek od dobička, ki ga ustvarjajo z vrednostnimi papirji. Pri pravnih osebah prav tako niso obdavčene dividende, oziroma ob njihovem izplačilu delničar dobi celotno bruto dividendo.
Novi zakon o dohodnini naj bi na trg kapitala kmalu prinesel kar nekaj sprememb. Največje razlike naj bi bile pri obdavčevanju realiziranih dobičkov, ugibanja, ali na boljše ali na slabše, pa si zaenkrat zelo nasprotujejo. Po nekaterih ocenah naj bi se ta davek nekoliko omilil, in sicer naj bi mejo za oprostitev davka premaknili s treh na eno leto. S tem bi bili oproščeni plačila davka vsi, ki bi svoje vrednostne papirje držali vsaj eno leto. Po drugi, pesimistični različici naj bi bili obdavčeni tudi dobički, ustvarjeni po več kot treh letih. Nekoliko manj je zaenkrat ugibanj o morebitnih spremembah glede višine davčne stopnje. Iz vseh špekulacij zaenkrat točne napovedi ni mogoče izluščiti. Povsem možno pa je, glede razmere v tujini, da dobimo obdavčitev dobičkov po časovno padajočih davčnih stopnjah. S tem bi bili najbolj oškodovani špekulanti, ki realizirajo naložbe zelo hitro, po drugi strani pa bi manj davčnega bremena odpadlo na tiste vlagatelje, ki vlagajo z namenom varčevanja. S tovrstno ureditvijo bi na trg vrednostnih papirjev vnesli nekoliko več discipline in poskrbeli za pravično razdelitev davčnega bremena. Spremembe se obetajo tudi na področju obdavčitve naložb rezidentov v tujini. Kot je znano, zaenkrat kapitalski dobički domačih fizičnih oseb, doseženi na tujih trgih, niso predmet obdavčitve. Pri pravnih osebah so ti dobički, iz istega razloga kot na domačem trgu, že zdaj posredno obdavčeni. V prihajajočih spremembah zakonodaje se omenja pojem svetovnega dobička. Pod tem pojmom razumemo vse dobičke, ki so doseženi na katerikoli borzi na svetu. To bi pomenilo, da bodo postale naložbe v tujini prav tako obdavčene kot doma in zato deloma tudi manj zanimive za domače vlagatelje. Pred nami je torej obdobje korenitih sprememb davčne zakonodaje, ki bodo imele velik vpliv na dogajanje na domačem trgu kapitala. Vprašanje ostaja le, kdaj bodo te spremembe prišle. Malo verjetno je namreč, da bo zakonodaja sprejeta že do konca tega leta, kar bi omogočalo, da bi spremembe začele veljati leta 2004. Veliko verjetnejše je, da se bodo spremembe zgodile drugo leto in tako začele veljati leta 2005. Do takrat pa je še kar nekaj časa in s tem možnosti za prilagoditev na nove, prihajajoče razmere. Podjetnikov vzorčni portfelj v septembru: dober donos na Ljubljanski borzi in v tujini
Oglejmo si še, kako se je v tem mesecu izkazal naš vzorčni portfelj. Bili smo priča obdobju visokih rasti tečajev na Ljubljanski borzi, predvsem zaradi reinvestiranja izplačanih dividend in povratkov z dopustov. Tečaji večine delnic so močno porasli in se približali svojim zgodovinsko najvišjim vrednostim. Zaradi izredno hitre rasti lahko kmalu pričakujemo morda korekcijo tečajev navzdol, dolgoročno pa je trend izredno težko napovedati. Tečaji ne omogočajo veliko manevrskega prostora za rast, in če želimo, da se trg premakne na opazno višje ravni, bi bilo nujno, da se zgodi prevzem katerega od podjetij v borzni kotaciji. Na to čakati pa je seveda izredno tvegano. Kot je razvidno iz tabele, je največja rast tečaja pri delnicah Petrola, predvsem zaradi novih špekulacij o morebitnem prevzemu največjega slovenskega naftarja.
Nekoliko je v tem mesecu po donosih zaostajal prosti trg, saj je bila vsa pozornost usmerjena v slovenske paradne konje v borzni kotaciji.
Podobno pozitivno je tudi v tujini, kar se vidi iz donosov naših dveh tujih naložb. Edini problem, ki se trenutno pojavlja na evropskih borzah, je nizek tečaj dolarja, ki odžira dobičke evropskim izvoznikom in potiska tečaje njihovih delnic navzdol. Kljub temu sem do konca leta glede tujine veliko večji optimist kot glede domačega trga kapitala.
|
|
