Davčne reforme še ne bo

Nova vlada si je takoj po začetku dela kot eno od prioritetnih nalog zadala reformo davčne uprave. V ta namen je oblikovala kar dve delovni skupini. Pri ministrstvu za finance deluje ekspertna skupina davčnih strokovnjakov, poleg teh pa preučuje reformo tudi strateški svet vlade.  

Da je s sedanjo davčno zakonodajo nekaj hudo narobe, trdijo vsi, ki jo vsaj kolikor toliko poznajo. Še zlasti kritični so davčni strokovnjaki in gospodarstveniki. Ivo Boscarol, član strateškega sveta vlade in direktor podjetja Pipistrel, pravi, da je v zakonodaji toliko nesmislov, da ne ve, kje bi začel naštevati. »Dejstvo je, da smo kot država nekonkurenčni, da podjetja ne vedo, kako naj načrtujejo poslovanje, in da podjetnik ne ve, koliko davka bo plačal.« 

Po mnenju davčnega svetovalca Andreja Širclja iz podjetja Šircelj consulting je davčna zakonodaja sporna iz dveh vidikov. Prvič so sporne sistemske rešitve, zlasti ker je zakonodaja preveč zapletena, premalo konkurenčna in ker ne spodbuja gospodarstva. In drugič, sporno je tudi izvajanje zakonodaje. »Trenutna zakonodaja je tako zapletena, da niti davčni zavezanci niti davčna uprava ne vedo, kako izvajati predpise. To je seveda veliko hujše za zavezance kot za davčno upravo,« pravi Andrej Šircelj. Nepregledna zakonodaja povzroča podjetjem skorajda nepremostljive težave. Ivo Boscarol trdi, da je nepregledna zakonodaja voda na mlin davčnim inšpektorjem, ki imajo predpisano, koliko »prikritega« davčnega dolga morajo odkriti pri podjetjih. »Inšpektorji zato pregledujejo likvidna podjetja in iščejo napake v postopkih, kjer je možno različno tolmačenje zakonodaje. Včasih celo iščejo fiktivne nepravilnosti, samo da izpolnijo normativ,« pravi Boscarol.

Nesmislov kar mrgoli 

Tako davčni svetovalci kot gospodarstveniki naštevajo vrsto praktičnih slabosti zakonodaje. Preletimo samo nekatere. Zakonodaja, na primer, ne spodbuja kapitalskih povezav in vlaganja domačega in tujega kapitala v gospodarstvo. »Sporne so predvsem določbe Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, ki se nanašajo na amortizacijo. Če, denimo, povezana oseba iz tujine, proda osnovno sredstvo davčnemu zavezancu v Sloveniji, se strošek ne prizna, če je bilo osnovno sredstvo rabljeno že en sam dan. To je nesmiselno,« zatrjuje Šircelj. Precej nestimulativne so tudi določbe, ki ne priznajo dolgoročnih rezervacij. Prav tako so premajhne olajšave za vlaganje, zlasti v razvojne projekte, zato država ni privlačna za kapital. 

Podobno nestimulativna je tudi obdavčitev fizičnih oseb. Davčni zavezanci zelo hitro pridejo v zgornji dohodninski razred, kjer so prihodki obdavčeni s 50-odstotno davčno stopnjo. Enako visoko stopnjo imajo sicer tudi v nekaterih drugih državah, vendar je pri njih prag najvišjega razreda postavljen še enkrat višje kot pri nas. Nekatere sedanje rešitve so tudi nelogične. Tako se Andreju Širclju zdi sporno, da je višina pokojnine navzgor omejena, ne glede na to, koliko prispevkov na plačo je plačal delavec. To pomeni, da se pri visokih plačah povečujejo samo prispevki, kar pa ne vpliva na višino pokojnine, ki jo bo pozneje zavezanec prejemal. Večina evropskih držav, ki ima omejeno višino najvišje pokojnine, ima omejeno tudi višino prispevkov.

Novi Zakon o dohodnini je sprožil velik odmev v javnosti, pa se je kmalu izkazalo, da je ne samo slab, ampak tudi pomanjkljiv. Še vedno namreč nimamo pravilnika, ki bi pojasnil Zakon o dohodnini. Sam zakon je preohlapen in določenih zadev ne pojasnjuje. Nejasno je, na primer, kako naj si davčni zavezanec obračuna davek od dohodkov iz vzajemnih skladov. Podobna zmeda traja že več mesecev glede obdavčitve avtorskih honorarjev. Davčni svetovalci opozarjajo, da je zaradi nejasnosti vprašljivo izvajanje meddržavnih sporazumov z drugimi državami o izogibanju dvojnega obdavčevanja.  

Po mnenju Andreja Širclja so zapleti pri izvajanju Zakona o dohodnini in Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb tudi posledica neusklajenosti z računovodskimi standardi. Kot primer navaja stroške reprezentance, ki jih računovodski standardi obravnavajo kot poslovni odhodek, Zakon o dohodnini pa določa, da se jih upošteva samo v višini 50 odstotkov. »Stvari so neusklajene zato, da je davčna osnova zavezancev višja in država pobere več davkov,« je prepričan Šircelj.     

Bomo imeli enotno davčno stopnjo?  

V tem predreformskem času postajajo vroče razprave, kako reformo izpeljati. Nekateri strokovnjaki se zavzemajo za postopno uvajanje sprememb, drugi bi napisali povsem novo zakonodajo in z njo čez noč zamenjali sedanjo. Andreju Širclju se zdi ukvarjanje s tem vprašanjem nepotrebno. »Vse to je samo stvar tehnike. Bistveno je narediti enostaven davčni sistem, ki bo spodbujal vlaganja ljudi in podjetij, da bodo ustvarjali čim večjo dodano vrednost.« 

Po mnenju dr. Igorja Mastena, član strateškega sveta vlade, pa je smiselna le enkratna celovita prenova davčne zakonodaje, saj bi v nasprotnem primeru posamezniki in podjetja ponovno morali iti skozi podobna nesmiselna prilagajanja kot zdaj. »Seveda pa se je treba zavedati, da korenite prenove davčnega sistema ne more biti, če ne bo političnega konsenza o prestrukturiranju odhodkov proračuna. To pa mora iti v smeri korenitega zniževanja njihovega deleža v bruto domačem proizvodu,« pravi dr. Masten

Drugo vprašanje, ki je prav tako vroče, pa je, ali naj tudi Slovenija uvede enotno davčno stopnjo za dohodnino, davek na dobiček in davek na dodano vrednost. Enotno stopnjo je uvedlo že nekaj članic Evropske unije. Najodmevnejši je primer Slovaške, ki ima 19-odstotno enotno davčno stopnjo. Zaradi dobrega izplena davkov baje slovaška vlada celo razmišlja o znižanju stopnje na 15 odstotkov.  

Posledice uvedbe enotne davčne stopnje preučuje vladni strateški svet. Že zdaj pa je jasno, da nekateri člani to možnost odločno podpirajo. »Sem zelo velik privrženec enotne davčne stopnje, ker bi zelo pocenila davčno upravo in s tem javno upravo. Enotna stopnja bi hkrati znižala stroške podjetjem in naredila poslovanje bolj predvidljivo,« trdi Ivo Boscarol. Zaradi navedenih prednosti zagotavlja, da si bo na vse načine prizadeval za sprejetje enotne davčne stopnje. 

Nasprotno pa so davčni strokovnjaki glede radikalne spremembe zadržani. Andrej Šircelj trdi, da pozna slovaško davčno zakonodajo in da ni tako brezhibna, predvsem pa ne tako enostavna, kot menijo mnogi pri nas. Celoten zakon o enotni davčni stopnji namreč obsega kar 73 strani besedila. Proti enotni davčni stopnji so že izrazili mnenje tudi predstavniki levih strank, saj naj bi bila enaka obdavčitev vseh družbenih slojev v nasprotju s politiko socialne države.    

Na poenostavitve bomo še čakali 

Ob vseh naštetih težavah čaka davčne zavezance še ena slaba novica. Ne glede na izražena prizadevanja vlade za davčno reformo, sprememb ne moremo pričakovati kmalu. Dohodnina in davek od dohodkov pravnih oseb sta letna davka in ju je treba reševati na letni ravni. Če bi vlada spremembe uvedla med letom, bi nastala še večja zmeda. Dr. Masten zato meni, da bi bilo novo zakonodajo najbolje uveljaviti takoj po prevzemu evra. To pomeni v letu 2007. 

In kaj v tem času preostane podjetnikom? Davčni svetovalci svetujejo podjetjem, naj ne lovijo v kalnem in naj ne čakajo na spremembo zakonodaje. Poslovanje je treba prilagoditi trenutno veljavni zakonodaji, pa naj bo kakršnakoli že. Dr. Igor Masten pa podjetnikom svetuje, naj prek podjetniških združenj čim bolj pritiskajo na vlado za pripravo nove in preproste davčne zakonodaje.