Davčne olajšave za raziskave in razvoj

Domači strokovnjaki razvijajo nov postopek izdelave izdelka, ki bo skrajšal izdelavo za približno 5 % izdelavnega časa. Slišal sem, da je v takšnih primerih mogoča 100-odstotna davčna olajšava. Ali to drži? 

Drži. Gre za davčne olajšave zaradi vlaganj v raziskave in razvoj in so posledica prizadevanj vlade za spodbujanje gospodarskega razvoja. Podrobnejša pravila so navedena v Pravilniku o uveljavljanju davčnih olajšav za vlaganja v raziskave in razvoj (Uradni list RS, št. 75/2012 z dne 5. 10. 2012). 

Davčni zavezanec predloži davčnemu organu poseben obrazec, ki je priložen pravilniku in dostopen na spletu. Obrazec je potrebno priložiti k obračunu davka od dohodka pravnih oseb in k obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti hkrati s predložitvijo davčnega obračuna.

Zavezanec lahko uveljavlja davčno olajšavo za vlaganja v notranjo in zunanjo raziskovalno-razvojno dejavnost, ki vključujejo:
a) stroške za notranjo raziskovalno-razvojno dejavnost, to je stroške, nastale pri projektih raziskav in razvoja, ki se izvajajo znotraj podjetja, vključno z nakupom raziskovalno-raz­vojne opreme, ki se izključno in stalno uporablja pri izvajanju raziskovalno-razvojne dejavnosti in
b) vlaganja v zunanjo raziskovalno-razvojno dejavnost, ki predstavljajo nakup raziskovalno-razvojnih storitev, ki jih za zavezanca izvajajo druge osebe, vključno s povezanimi osebami, oziroma druge javne ali zasebne raziskovalne organizacije. Osnovno merilo za razločevanje raziskovalno-razvojnih dejavnosti od z njima povezanih dejavnosti je, da mora biti v raziskavah in razvoju prisoten pomemben element novosti in reševanja znanstvene oziroma tehnološke nejasnosti. To pomeni, da rešitev določenega problema ni razvidna nekomu, ki pozna osnovni obseg splošnega znanja in tehnik na zadevnem področju. 

Dodatna merila za ločevanje raziskav in razvoja od z njima povezanih znanstvenih, tehnoloških ali industrijskih dejavnosti so:
-   Kaj je cilj projekta?
-   Kaj je novega ali inovativnega v tem projektu?
-   Ali išče projekt doslej neodkrite pojave, strukture ali povezave?
-   Ali uporablja znanje ali tehnologijo na nov način?
-   Ali je velika verjetnost, da bo zaradi projekta nastalo novo (širše ali globlje) razumevanje pojavov, povezav ali principov obdelave, ki bi bilo zanimivo za več kot eno organizacijo?
-   Ali pričakujemo, da bodo rezultati patentabilni?
-   Kakšno osebje dela na projektu?
-   Kakšne metode se uporabljajo na projektu?
-   V okviru katerega programa je projekt financiran?
-      Kako splošne bodo verjetno ugotovitve ali rezultati projekta?
-   Ali projekt naravno sodi v drugo znanstveno, tehnološko ali industrijsko dejavnost?  

Zavezanec v davčnem obračunu lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove v višini 100 % zneska vlaganj v raziskave in razvoj, vendar največ v višini davčne osnove.

Vlaganja v notranjo raziskovalno–razvojno dejavnost in vlaganja v nakup raziskovalno-razvojnih storitev mora zavezanec opredeliti v poslovnem načrtu (projektu, programu) tako, da je mogoče naknadno preverjanje skladnosti. 

Pri tem se kot »vlaganja« razumejo:
-   stroški dela oseb, ki delajo na takšnih projektih,
-      nakup raziskovalno-razvojne opreme,
-   stroški materiala in storitev, ki so s tem povezani,
-   stroški izobraževanja, ki so potrebni za te projekte,
-   stroški, ki so povezani z zaščito intelektualne lastnine, 
-   stroški pogodb z zunanjimi strokovnjaki ali raziskovalno-razvojnimi organizacijami.