Davčna izvršba in rubež premoženja

V skladu s 145. členom Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) je lahko povod za izvršbo katerikoli izvršilni naslov, ki nalaga davčnemu organu plačilo obveznosti, ne glede na to, ali gre za plačilo davka, obveznosti iz naslova prekrška ali druge vrste neporavnane obveznosti.  

Za izvršljivost izvršbe mora dolžnik premoženja davčnemu organu v predpisanem roku predložiti seznam premoženja. Če organ davka ne more izterjati iz premoženja dolžnika fizične osebe, ga izterja iz premoženja ožjih družinskih članov, ki so to premoženje neodplačno oziroma po nižji ceni od tržne dobili od dolžnika v/po letu, v katerem je davčna obveznost nastala, do vrednosti tako pridobljenega premoženja.  

 

Izvršba se začne, če je davčni dolg višji od 10 evrov. Sklep o izvršbi praviloma izda pristojni davčni urad ali davčni urad, na področju katerega je nastal davčni dolg. Vse stroške izvršbe nosi davčni dolžnik. Velja omeniti, da mora stroške plačati tudi v primeru, ko se ugotovi, da je bila izvršba neupravičena. V tem primeru davčni organ povrne dolžniku stroške davčne izvršbe v 15 dneh od dneva, ko je ugotovil, da izvršba ni bila upravičena.