Davkoplačevalkov dnevnik

Gotovo se vam je porodil dvom o pravilnosti uporabljenega spola v naslovu tega prispevka. Slovenščini se lahko zahvalimo, da bo ima ta rubrika naslov kakršnega ima. Zakaj slovenščini? Zato ker pozna poleg moškega spola in ženskega spola tudi srednji spol. Prav ta spol pa potrebujemo, da lahko označimo davkoplačevalce in davkoplačevalke (oziroma davčne zavezance in zavezanke) v Sloveniji. Iz dveh razlogov je uporaba srednjega spola edino primerna.

 

 

Prvi razlog je ta, da se v vlogi davkoplačevalcev in davkoplačevalk obnašamo kot otroci. Ne pokažemo prav nobenih moških oziroma ženskih lastnosti. Pri tem mislim na stereotipne lastnosti, ki jih pripisujemo spolom. Torej davkoplačevalko ne udari po mizi (to naj bi bil moški) in se ne razjoče (to naj bi bila ženska), ampak samo stresa jezo, tam kjer ga nihče ne sliši – kot to počnejo otroci po družinskem prepiru na dvorišču.

 

 

Drugi razlog pa je tudi puberteta naše davčne zakonodaje. Davčna zakonodaja v pravem pomenu besede je začela nastajati šele v samostojni Sloveniji. Zato so tako zakoni kot tudi pripravljavci zakonov v pubertetni dobi – z vsemi značilnostmi, ki jih lahko pripišemo temu obdobju. Hormoni v tem obdobju namreč neprestano spreminjajo razpoloženje pubertetnika. Ideje, ki so bile včeraj edine sprejemljive, že danes ne veljajo več. Odločitve, ki bodo sprejete jutri, pa celotna okolica (beri: davkoplačevalko) pričakuje z velikim strahom. Davkoplačevalko v zadnjih letih res nikoli ni bil razočaran - tako hitro menjavanje zakonodaje kot ga doživljamo v Sloveniji nas prav gotovo uvršča med rekorderje.

 

 

V naši novi rubriki bomo več ali manj redno, predstavili davkoplačevalkovo mnenje ali komentar o zadevah, ki so v zadnjem času pritegnile njegovo pozornost. Obravnavali bomo tudi teme, ki sicer niso novost zadnjega meseca, vendar je pa v zadnjem mesecu davkoplačevalko o njih več razmišljal ali pa se dokončno odločil, da je o tem treba spregovoriti.

 

Pisali bomo tako o pobiranje davkoplačevalkovega denarja kot tudi o porabi (razmetavanju) tega denarja. Pokomentirali bomo konkretne dogodke, ki so povezani z davki (utaje, neučinkovitost pri pobiranju davkov, spreminjanje zakonodaje, kdo je največji davkoplačevalko v Sloveniji, kako je davčno obravnavana postrežba jastogov na kmetiji odprtih vrat ...), Včasih bomo koga tudi kaj povprašali v imenu davkoplačevalkov in ne nazadnje morda tudi kaj predlagali za lažje življenje davkoplačevalka. Seveda vas bomo ob tem tudi povabili k izražanju vašega mnenja.

 

Dragi bralci, vabljeni ste, da kot davkoplačevalko opozorite davkoplačevalka (avtorja tega dnevnika) na teme, ki vas zanimajo in o katerih bi želeli, da pišemo na malo manj resen način. Iz teme je možno narediti komedijo ali pa tragedijo. V življenju pač nič ni samo belo ali črno – zato bomo pogosto imeli opravka tudi s tragikomedijo. Davkoplačevalko v vlogi avtorja (avtorice) tega prispevka si želi, da bi slovenski davkoplačevalko postal zrela osebnost in bi aktivno posegal v ustvarjanje davčne zakonodaje. Še bolj pa si obdobje zrelosti želi za slovensko davčno zakonodajo.

Davčni svetovalci se selijo med državne uslužbence  Pri izbiri prve teme te rubrike nikakor ne moremo mimo prehoda dveh davčnih svetovalcev, mag. Andreja Širclja iz podjetja Šircelj Consulting, d.o.o, in Ivana Simiča iz podjetja Simič&Partnerji, d.o.o., med državne uslužbence. Prvi odhaja na mesto državnega sekretarja, drugi pa na mesto generalnega direktorja Dursa. To dejstvo je bilo za nekatere veliko presenečenje, spet za druge pa skoraj samoumevna in dobra odločitev.  

Oba omenjena gospoda sta se v zadnjih letih pojavljala v javnosti (v medijih) v vlogi davčnih svetovalcev in kot uspešna podjetnika (razvidno iz javno objavljenih podatkov). Medtem ko si prvi (Šircelj) v javnosti ni privoščil izrazite kritike davčnih uslužbencev (ne nazadnje je enkrat že bil državni uslužbenec), pa je drugi (Simič) v začetku svoje svetovalne kariere to počel zelo očitno in na različne načine. Davkoplačevalka prav zanima ali bo g. Simič v bodoče pri predstavljanju tudi zase uporabljal izraz »dacar«, ki ga je bilo doslej pogosto zaslediti v njegovih izjavah kot sinonim za uslužbence Dursa. Da ima izraz slabšalen prizvok, ni treba razlagati, je pa res, da ga najdemo vsaj v slovarju slovenskega knjižnega jezika. 

Tisto, kar pa davkoplačevalka, ki bere to revijo, v tem trenutku gotovo najbolj zanima, so možne koristi, ki bi jih službovanje obeh omenjenih gospodov lahko prineslo v podjetniško življenje in življenje državljanov. Poigrava se tudi z mislijo, da sta gospoda na svoji podjetniški karieri davčnega svetovalca dosegla že vse, kar se doseči da (vsaj v finančnem smislu), in da je njuna odločitev lahko avanturističnega značaja. Ne nazadnje se lahko danes ali jutri odločita, da zapustita svoji delovni mesti in se vrneta med podjetnike – tokrat okrepljena še s povsem novimi izkušnjami.  

Vprašanja za nova državna uslužbenca 

V skladu z zgornjim razmišljanjem bomo oba nova davčna uslužbenca povabili na pogovor in jima zastavili naslednja vprašanja:  

1. Sprašujemo vas po vaši identiteti. Ste podjetnik, ki ščiti stranke pred samovoljo države, ali ste v resnici državni uradnik, ki želi poskrbeti za državni proračun? Ali mislite, da lahko preklapljate iz ene v drugo vlogo? 

2. Bodo vaše stranke z odhodom v državno službo izgubile vaše znanje? Ali imajo ustrezno znanje vaši sedanji sodelavci? Kako boste sami s seboj uredili to, da ne bodo vaše stranke dobivale insiderske informacije? 

3. Kateri so po vaši oceni problemi s slovenskim davčnim sistemom in slovensko davčno prakso? 

4. Kakšni so bili vaši osebni predlogi v skupini za davčni sistem v odboru za reforme oziroma stališča do teh? 

5. Kakšno je vaše stališče glede enotne davčne stopnje? 

6. Vaši zaslužki so bili v preteklem obdobju v precejšnji meri povezani z razlaganjem sprememb in nejasnosti davčnega sistema. Ali sploh verujete v to, da je treba stvari poenostaviti – ali ne bo to ogrozilo vsaj del prihodkov vašega svetovalnega podjetja? Ali boste kot davčni uradnik pojasnjevali stvari brezplačno?