Daljši roki za zastaranje prekrškov

Zakon o prekrških določa rok, po katerem ni več mogoče voditi postopka zaradi določenega prekrška in s tem tudi ne kaznovati kršitelja. Če se torej postopek zoper storilca nekega prekrška ne začne do tega roka, govorimo o zastaranju prekrška.

Po prejšnjem Zakonu o prekrških postopka zaradi prekrška ni bilo mogoče več začeti, če je že preteklo eno leto od dne, ko je bil prekršek storjen.

Po novem pa postopek o prekršku ni dopusten, če pretečeta dve leti od dneva, ko je bil prekršek storjen.

Pomembna je še določba zakona, ki opredeljuje t.i. pretrganje zastaranja - to pomeni, da zastaralni rok prične teči znova. Zastaranje je lahko pretrgano pod različnimi pogoji:
- zaradi vsakega dejanja organa, ki je pristojen za postopek, ki meri na pregon storilca prekrška;
- če storilec v času, ko teče zastaralni rok, stori enako hud ali hujši istovrstni prekršek.

Po vsakem pretrganju začne zastaranje teči znova.

Postopek o prekršku pa v nobenem primeru ni več mogoč, ko poteče dvakrat toliko časa, kolikor ga zahteva zakon za zastaranje postopka o prekršku.

VELJAVNOST:
Zakon o prekrških se začne uporabljati 1. januarja 2005.

PRAVNI VIR:
Zakon o prekrških (UL RS 7/2003)
Ustava Republike Slovenije (UL 33/91)