Da ne bi pregoreli

Aleksander Pokovec več kot deset let uči podjetnike tako imenovanih mehkih veščin. Svetuje jim pri osebni rasti in pri vzpostavljanju odnosov z drugimi ljudmi, torej sodelavci, kupci in dobavitelji. Ker je tudi sam podjetnik, zelo dobro pozna težave podjetnikov. Pogovor smo začeli s temo, ki jo vsak podjetnik dobro pozna - s stresom.  

Na svoji delavnici o moči pozitivnega življenja ste dejali, da leži v bolnišnicah več kot polovica vseh bolnikov zaradi stresnega življenja. Je torej stres glavni razlog za večino bolezni in tegob današnjega časa?
Dale Carnegie je v knjigi »Kako premagati zaskrbljenost in začeti živeti« že pred desetletji zapisal, da v vsaki drugi bolniški postelji v Ameriki leži človek z boleznimi živčnega izvora. Danes, to je nekaj desetletij pozneje, je stres še veliko večji problem kot takrat. Tudi direktor zdravstvenega doma Lenart je na naši delavnici potrdil, da so bolezni poslovnežev v največji meri posledica stresnega načina življenja.

 

Kako stres vpliva na delovne sposobnosti?

Stres do neke mere pozitivno vpliva na naše sposobnosti, ker sprošča adrenalin in poveča pozornost. Ko preraste kritično mejo, pa človeka ohromi. Naše sposobnosti drastično upadejo. Človek, ki je pod največjim stresom zaradi preobremenjenosti, naredi manj. Ko bi torej morali sprejemati najboljše odločitve in biti najučinkovitejši, naredimo najmanj. Nasprotno pa sproščen, zadovoljen človek lahko počne stvari, ki jih nervozen, zagrenjen človek ne more.  

Zanimivo je pogledati, zakaj se stres sploh pojavi. Veliko podjetnikov je strokovnjakov v svoji stroki in so se vse življenje usposabljali za delo s stroji ali materiali. Kot podjetniki pa delajo z ljudmi. Noben obrtnik se ne bo lotil popravila najmodernejšega televizorja, če ga ne pozna. Prav vsak pa dela z ljudmi, čeprav o njih nič ne ve. Podjetnik bi se moral učiti o ljudeh. Večina jih ne obvlada niti sebe, na primer, kadijo, čeprav vedo, da jim to škoduje. Poleg stroke bi moral obvladati mehke veščine, kot so organizacija časa, vodenje sestankov, komuniciranje, uveljavljanje med ljudmi, vizionarstvo. Nobene od naštetih veščin na tehničnih fakultetah ne učijo.   

 

Podjetnike in druge poslovneže učite, da lahko z zelo majhnimi spremembami dosežejo velike rezultate. V kolikšni meri lahko zares spremenimo svoje življenje?
Izjemno. Kaj pa je pogoj za to? Prvo, če si z življenjem nezadovoljen, moraš analizirati problem. Večina ljudi živi iz dneva v dan in začnejo verjeti, da je taka njihova usoda. Če s tem prenehaš in se vprašaš, kateri problem te najbolj obremenjuje, lahko poiščeš rešitev. Večina podjetnikov tako hitro raste, da se jim problemi hitro množijo in ne morejo več nadzorovati stvari ter začno vse več improvizirati. Če te spirale ne ustaviš, pregoriš ali tvoje podjetje propade. Po Petrovem pravilu vsak človek v rasti doseže prag svoje nesposobnosti, in ima pri tem dve možnosti, ali se ustavi ali pa okrepi temelje in z dodatnim znanjem dvigne prag nesposobnosti. Pravi nasvet človeku v težavah se torej glasi: Ne delaj še več, temveč začni delati drugače in išči znanje ter nove ideje. Kdor dela vse enako kot prej, ne more pričakovati drugačnih rezultatov.  

Drugi korak k drugačnemu življenju je postavitev jasnih ciljev. Cilji morajo biti postavljeni za vsa področja, ki so za človeka pomembni. Nič ti ne pomaga biti uspešen podjetnik, če nimaš za cilj biti tudi zdrav in srečen.  

Tretji korak je obvladovanje časa, se pravi, da moraš znati načrtovati in postavljati prioritete. Dokazano je, da z načrtovanjem prihraniš šestkrat do desetkrat več časa, kot ga porabiš za samo načrtovanje. Poleg tega obstajajo nekatera načela, ki povečajo učinkovitost dela za dvakrat in celo trikrat. Eno od takih načel je »10/90«. Če v desetini časa, ki ga porabiš za delo, poiščeš učinkovite načine za boljše delo, boš v preostalih 90 odstotkih časa bistveno laže delal. Vzemimo naslednji primer: če kot podjetnik veliko delam z računalnikom, potem se moram naučiti dobro tipkati. Za učenje bom sicer porabil tri tedne, a potem bom vse življenje hitreje delal.  

 

Drugo takšno načelo je Paretovo pravilo, ki pravi, da v 20 odstotkih časa narediš 80 odstotkov koristi. Če torej podvojiš čas za najkoristnejša dela, boš dosegel 160-odstotni učinek. Za podjetnika je koristno porabljen čas, ko se pogovarja s kupci, slabo izkoriščen čas pa je na primer pregledovanje vse pošte, ki pride v podjetje. Podjetnik mora najmanj koristna dela zmanjšati, predati sodelavcem ali pa jih odpraviti.    

Vi trdite, da bi ljudje morali živeti na enodnevne obroke, vsak dan bi morali začeti znova. Koliko je to v nasprotju z dolgoročnim načrtovanjem in sledenjem dolgoročnim ciljem?
Življenje na enodnevne obroke pomeni, da izključiš uničujoče vplive preteklosti in prihodnosti, ki te hromijo. Recimo, slabe izkušnje in strahovi iz preteklosti lahko močno vplivajo na zmanjšanje sposobnosti. Če je nekdo na sestankih večkrat predlagal spremembe in bil vedno zavrnjen, bo nosil s seboj prepričanje, da je nesposoben. Slaba samopodoba iz preteklosti ga hromi v sedanjosti. Drugi strah je strah pred prihodnostjo, največkrat pred stvarmi, ki se nikdar ne zgodijo. Ljudi je na primer strah, da bodo zboleli za točno določeno bolezijo. Kdor nosi s seboj vsa ta bremena, ne zmore opravljati vsakodnevnih obremenitev. Življenje na enodnevne obroke ne izključuje dolgoročnih ciljev. Pomeni samo to, da se pri načrtovanju izogneš strahovom iz preteklosti in prihodnosti.   

Kakšno formulo za reševanje problemov svetujete podjetnikom na svojih delavnicah?
Večina ljudi o problemih razmišlja. Če pa jih želiš rešiti, jih moraš analizirati. Problem moraš najprej zapisati in se vprašati, zakaj je sploh nastal. Če je posledica tvoje napake in če zapišeš, kako si naredil napako, potem se iz tega nekaj naučiš. Če pa nisi kriv za nastanek problema, nimaš razloga za samoobtoževanje. Naslednji korak je iskanje rešitev. Pri velikih problemih ne smeš iskati ene ali dveh možnih rešitev, temveč dvajset. Prvih pet idej je povprečnih in redkokdaj pomenijo rešitev problema. Pet idej lahko vsakdo najde, zato te v poslu to ne dvigne nad konkurenco. Za deset idej moraš že bistveno bolj napeti možgane. Povprečneži se do njih sploh ne dokopljejo. Med petnajstimi idejami so že odlične ideje, iskati jih je treba več dni. Med dvajsetimi idejami pa se morda najdejo že genialne. Ko imate dvajset idej, ni treba, da so vse dobre, zadostuje samo ena prava, ki bo rešila problem. Metoda 20 idej je seveda primerna za reševanje velikih problemov, ne vsakodnevnih. Podjetnik lahko k zbiranju rešitev povabi tudi svoje sodelavce, tako da jim reče, naj do naslednjega tedna vsak zapiše 20 idej.