Da bi »španovija« preživela

Zakaj bi sploh ustanovili partnersko kapitalsko družbo? Lastniki malih in srednjih podjetij se za partnerje po navadi odločijo zato, ker želijo sodelovati s strokovnjaki, ki obvladajo področja, ki jih sami ne. Partner lahko poleg znanja v družbo prispeva tudi kapital in moderne menedžerske prijeme. Partnerske družbe z manj lastniki so najpogosteje družbe z omejeno odgovornostjo, izključene pa niso niti komanditne družbe in partnerske delniške družbe. V vseh si morajo partnerji zaupati. Kot solastniki so partnerji tudi bolj motivirani za delo in napredek podjetja. Manjše podjetje z več lastniki ima zato možnosti, da je na trgu bolj konkurenčno od podjetja z enim lastnikom.  

Seveda pa je obetavnih teorij o solastništvu veliko. Kako pa je v praksi? Poglejmo izkušnje dveh takih podjetij.

Družbeniki se morajo osebnostno in strokovno dopolnjevati 

Podjetje Gonzaga je leta 1998 ustanovil Iztok Bizjak, ukvarjalo pa se je z organizacijo proizvodnje za tuje partnerje pri obrtnikih v Sloveniji in z izvozom izdelkov v Italijo ter opremljanjem šol, vrtcev ter knjižnic. Že med študijem sta se s sedanjim partnerjem Tomažem Murovcem, ki je bil tedaj štipendist v Tovarni pohištva Čepovan, pogovarjala, kaj vse bi lahko naredila s tako tovarno. Od leta 1998 do 2000 se je v podjetju zbrala dobra ekipa, med drugimi tudi sedanja partnerja Miloš Blažko kot vodja prodaje in Tomaž Murovec kot takrat še bodoči vodja proizvodnje. Želeli so si vzpostaviti proizvodnjo in razmišljali so o dveh poteh - ali začeti z nakupi opreme in najemom prostorov ali pa kar z nakupom Tovarne pohištva Čepovan, ki je takrat zašla v precejšnje težave. Ker je zagon proizvodnje organizacijsko bistveno zahtevnejši in je tudi večji finančni zalogaj, je Iztok Bizjak povabil dotedanja sodelavca k ustanovitvi skupnega podjetja. Nakup Tovarne pohištva Čepovan še pred stečajem se zaradi previsoke cene ni posrečil, zato so junija 2000 vsi trije ustanovili novo podjetje Gonzaga-pro, d.o.o. Leto pozneje se jim je pridružil še prijatelj Igor Šepec. Proizvodnjo so začeli najprej z nakupom lastnih strojev in najemom delavnice, leta 2002 pa so na drugi javni dražbi kupili tovarno pohištva v Čepovanu. Ob nakupu so število zaposlenih povečali s 13 na 32.

O izkušnjah pri solastništvu podjetja smo se pogovarjali z direktorjem podjetja Gonzaga-pro Iztokom Bizjakom.  

Zakaj so se ustanovitelji odločili za solastništvo?

»Najpomembnejše vodilo pri iskanju partnerjev so bili osebnostne lastnosti, znanje, izkušnje, vnema in pripadnost organizaciji, za katero se odločijo. Pomembno je bilo, da partnerji pokrijejo vse vitalne dele poslovanja podjetja. Kapital, ki so ga partnerji prinesli s seboj, je bil drugotnega pomena. K partnerstvu sem povabil osebe, s katerimi sem bil že prej dober prijatelj ali vsaj kolega in sem jih dobro poznal.«  

Ali ste solastniki sestavili pisni sporazum? Ali je ta potrjen pri notarju? Kako usklajujete mnenja in sprejemate pomembne odločitve?

»Že več kot leto pred ustanovitvijo skupnega podjetja Gonzaga-pro smo se bodoči partnerji sestajali, razpravljali o ureditvi medsebojnih razmerij in premislili o veliko nenavadnih in kritičnih položajih, da smo določili medsebojna razmerja. Bistvene podatke smo zapisali v ustanovni pogodbi, druge pa na dodaten dokument, ki smo ga podpisali.  

Temeljna pravila so:  

a)  Za spremembo ustanovne pogodbe in prenehanje družbe je potrebno stoodstotno soglasje družbenikov. 
b)  Za delitev dobička in spremembe v zaposlovanju, plačah, odpuščanju, nagradah, kapitalu in drugem v delovanju podjetja sta potrebni dve tretjini glasov. Kljub temu se strogo držimo načela, da se nikoli ne preglasujemo. Do zdaj stoodstotnega soglasja o strateški odločitvi nismo dosegli le dvakrat, pa še takrat se je partner, ki je bil proti, izrekel tako, da je sicer proti, vendar da drugim trem zaupa in da ne bo nikoli nikomur očital, tudi če bi se odločitev pokazala za napačno. Tako dejansko izvajamo politiko stoodstotnega soglasja. 
c)  Pri manj pomembnih odločitvah je potrebna 50-odstotna večina. Velja pa tudi tu tiho načelo, da če je kateri od partnerjev odločno proti, se odločitve ne sprejme s preglasovanjem, temveč iščemo soglasje.  
d)  Vsakemu partnerju je prepovedano ukvarjanje s katero koli drugo pridobitno dejavnostjo, razen če mu drugi trije to dovolijo.«  

Kako ste uredili vprašanje delitve dobička?

»Ker deleži niso enaki (so pa skoraj), smo se dogovorili, da ločimo izraza plača in dobiček. Za plačo smo si določili najvišji limit, do katerega lahko seže v času obstajanja podjetja, ki je izražen v določenem večkratniku povprečne bruto plače v Sloveniji. Plačo imajo vsi partnerji enako, ne glede na delovno mesto (Iztok Bizjak, direktor in finančnik, Miloš Blažko, komercialni direktor, Tomaž Murovec, tehnični direktor, Igor Šepec, izvozni direktor). Višino plače za partnerje določamo soglasno in še zdaleč ni dosegla najvišjega zneska. Če bi si partnerji želeli deliti dobiček, bi upoštevali delež v ustanovnem kapitalu.«  

Komu lahko posamezni lastnik proda svoj delež v podjetju?

»Komur koli, a zdajšnji partnerji imajo predkupno pravico.«  

Kako se sporazumevate in kolikokrat sestankujete?

»Na začetku smo se dobivali ali večkrat vzpostavili telefonsko konferenco (zaradi treh lokacij - Nova Gorica, Čepovan, Ljubljana), tudi za manj pomembne stvari, ter vestno beležili zapisnike kolegijev. Po dveh letih smo ohranili le zapisnike s pomembnejšimi odločitvami. Kolegij se sestaja približno vsake 3 do 4 tedne, a tedaj trajajo sestanki tudi po ves dan, saj se dogovorimo o vseh težavah in strateških odločitvah. Po potrebi približno enkrat tedensko vzpostavimo telefonsko konferenco.«  

Kako rešujete medsebojne spore?

»Temeljno pravilo med partnerji je popolna odkritost, vsak partner ve vse o poslovanju podjetja in vse težave in nesporazume rešujemo sproti. Vsaka kritika je vedno jasna, brez dlake na jeziku, a vljudna, zato je »prejemnik« ne jemlje kot žalitev, temveč kot napotek za boljše delo. Vse spore ali nesoglasja smo do zdaj rešili za mizo in se niso kopičili.«  

Katere so prednosti in slabosti več lastnikov v podjetju?

»Včasih se nam dozdeva, da smo pri nekaterih odločitvah konservativnejši, saj bistvene stvari sprejmemo včasih prepočasi. Prednost pa je ta, da odločitve podrobno analiziramo, zato še nismo naredili večje napake. Več lastnikov omogoča mirnejši spanec takrat, kadar nisi v podjetju, saj veš, da zanj skrbi nekdo, ki je tudi lastnik.  Več lastnikov si lahko področja dela porazdeli in vsak se specializira za del. Če partnerji enako razmišljajo o odnosu med podjetjem in posameznikom, lahko podjetje finančno čim manj izčrpavajo, saj si izplačujejo take plače, ki jim omogočajo dostojno življenje, »prihranke« pa nalagajo v podjetje.«  

Katere izkušnje in nasvete bi posredovali drugim podjetnikom?

»Slovenski pregovor pravi, da bi v španoviji še pes crknil, mi pa želimo povedati, da je pravo partnerstvo skoraj edini način za kolikor toliko normalno razmerje med uspešno rastjo podjetja in kakovostnim osebnim, družinskim življenjem. Pravo partnerstvo pa ne temelji na iluzijah ob pivu, temveč na resnih analizah položajev, želj in možnosti. Zato svetujem, da natančno preučite osebnostne lastnosti partnerja in razloge, zaradi katerih ga potrebujete. V Gonzagi velja pravilo, da je partner lahko samo tisti, ki podjetju prispeva nekaj tako bistvenega, za kar bi se podjetje brez njega naprezalo več let. Nam štirim to partnerstvo omogoča, da imamo hitro rastoče podjetje (skupina Gonzaga dosega povprečno 20- do 30-odstotno letno rast) in še vedno lahko gremo brez skrbi na 14-dnevni letni dopust, kjer nas službeni klici zmotijo le nekajkrat.«   

Partnerstvo v storitvenem podjetju 

Poglejmo si še en primer podjetja z več lastniki. Podjetje Elea iC je med največjimi ponudniki interdisciplinarnih intelektualnih storitev v Sloveniji. Nabor storitev sega od projektiranja konstrukcij, predorov in nizkih gradenj prek arhitekture, rekonstrukcij in inženiringa do načrtovanja tržnih komunikacij, grafičnega oblikovanja in izvedbe posebnih projektov.  

Eleo iC so ustanovili trije družbeniki. Direktor podjetja Angelo Žigon pravi, da so bili razlogi za družbeništvo zelo praktični: porazdelitev dela, združevanje naročnikov, možnost boljše obravnave naročnikov, ker ima vsak družbenik različne osebnostne lastnosti, večji so interdisciplinarnost, združevanje znanja in različnost zamisli. Prednost partnerstva je tudi lažja porazdelitev dela in področij pri tekočem poslovanju in predvsem pri rasti podjetja. Leta 2002 so pridobili partnerja iz tujine predvsem zaradi prenosa znanja in širitve strukture ponudbe ter zaradi pomoči pri financiranju rasti podjetja ter širitve trga.  

Družbeniki v podjetju Elea iC mnenja usklajujejo na tedenskih sestankih in vse odločitve sprejemajo soglasno. Po potrebi se dobijo tudi na hitro, dnevno. »Sporov ni, vse nejasnosti in težave odpravljamo z razpravo,« pravi Angelo Žigon. Medsebojna razmerja so uredili s pisnim sporazumom, družbeno pogodbo, ki so jo notarsko overili. Odkar so povezani s tujim partnerjem, imajo še neposredne medpartnerske pogodbe, kjer so zapisani »ustava« podjetja in medsebojni odnosi. Te pogodbe pa niso overjene pri notarju. In komu lahko solastniki prodajo deleže v podjetju? Solastniki morajo ob prodaji najprej ponuditi svoj delež v odkup drugim partnerjem. 

Plače in izplačevanje dobička imajo urejene podobno kot v podjetju Gonzaga-pro. »Na začetku sta bila honoriranje in delitev dobička vezana na uspešnost posameznika, vendar je pri širitvi podjetja to nemogoče in ima lahko tudi negativen učinek. Zdaj je honoriranje enako za vse, delitev dobička pa je vezana na stvarni delež v podjetju,« pravi direktor podjetja.