O natančnih podatkih na trgu rabljenih vozil je težko govoriti, saj obstajajo le podatki o registracijah avtomobilov, ki jih vodi ministrstvo za notranje zadeve.
Slovenci smo lani registrirali približno 900.000 avtomobilov. Po podatkih družbe Ardi je bilo registriranih 61.268 novih in 7872 prvič registriranih osebnih vozil, ki niso bila nova. Za trg rabljenih vozil pa obstajajo samo ocene. Mi smo prišli do številke najmanj 120.000 rabljenih avtomobilov.
Domači ali uvoženi
Rabljeni avtomobili so močna konkurenca novim. Denimo, da razmišljate o nakupu Renaultove lagune. Za novo bi plačali šest milijonov in pol, zato se raje odločite za eno leto staro, za katero boste plačali dva milijona in pol manj. Posrednik pri prodaji
domačega rabljenega avtomobila v povprečju zasluži
od dva do pet odstotkov bruto.
Uvoženi avtomobili, s katerimi ima trgovec največ dobička, so avtomobili
srednjega in višjega cenovnega razreda, ki jim v zahodni Evropi vrednost pada še enkrat hitreje kot doma. Vrednost novega avtomobila se pri nas razpolovi povprečno po štirih letih, pri zahodnih sosedih pa že po dveh. Poleg tega se lahko ob nakupu več vozil z dobaviteljem pogajate za popust. Nižja nabavna vrednost avtomobilov, pripeljanih iz tujine, trgovcem omogoča večjo konkurenčnost, saj lahko enak avtomobil ponudijo po nižji ceni.
Posledice novih tehničnih predpisov Prvega maja, v vstopom Slovenije v Evropsko unijo, so stopili v veljavo
novi predpisi, ki urejajo tehnične zahteve za uvoz oziroma za pridobitev rabljenih vozil – zdaj namreč uvažamo le iz neevropskih držav. Trgovci so z novimi predpisi zadovoljni, saj jim omogočajo uvoz različnih vozil. »Nekateri stari tehnični pogoji so b
ili precej neživljenjski. Štiri leta starega avtomobila, ki povsem dobro deluje, skoraj ni bilo mogoče uvoziti. Z vstopom v Evropsko unijo in novim pravilnikom atestiranja pa lahko uvažamo tudi starejše avtomobile, po katerih je dovolj povpraševanja,« razlaga Aleš Pristavec, direktor podjetja ATED, ki meni, da se bo v tem letu promet z rabljenimi avtomobili najverjetneje povečal za deset do dvajset odstotkov. »Toda to je bolj posledica splošnih gospodarskih razmer in recesije, ki je zadnji dve leti prevladovala na slovenskem avtomobilskem trgu.«
»Uvažanje vozil je postalo preprostejše, saj ni več carinskih formalnosti,« je povedala
Teja Bizjak, direktorica podjetja Paleste. »Naš uvoz se zaradi novih predpisov ni povečal. Prva dva meseca smo imeli celo nekoliko manjše povpraševanje.«
Izvoz – da ali ne? Za
izvažanje rabljenih avtomobilov so zanimive le
vzhodnoevropske države, med katerimi seveda prednjačijo republike
nekdanje Jugoslavije. Govori se o manjših poslih, ki praviloma potekajo po fizičnih osebah in zajemajo preprodajo starih jugov, lad in drugih avtomobilov najnižjega cenovnega razreda. Za resno dejavnost pa izvoz rabljenih slovenskih avtomobilov ni pretirano zanimiv. Naš avtomobilski trg je izjemno majhen in je težko zagotoviti večjo količino cenovno ugodnih vozil, ki bi zagotavljala zaslužek. Razlika med nabavno vrednostjo in vrednostjo, ki jo lahko iztržite pri vzhodnih sosedih, je precej majhna. Priložnost za trgovce ni izvoz posameznih avtomobilov, temveč
grosistična prodaja vozil srednjega in višjega cenovnega razreda, pridobljenih iz zahodnih držav.
Še opozoril pred goljufijami Sodelovanje z zanesljivimi in stalnimi partnerji je prvi pogoj za uspešno poslovanje. Dobri poslovni odnosi jamčijo kakovostne avtomobile in ustrezne cene. Iskanje partnerja zato zahteva previdnost. Lahko namreč naletite na navidezna podjetja
organiziranih kriminalnih združb, ki izvajajo tako imenovano »šok prodajo«. Njihove žrtve so ambiciozni, neizkušeni in hitrega zaslužka željni podjetniki iz nekdanjih socialističnih držav. Za mesec dni se pojavijo na trgu z veliko avtomobili po izjemno nizkih cenah. Avtomobile vam pokažejo, izstavijo predračun, ki ga zaradi prevelike vneme in navdušenja nad dobrim zaslužkom plačate – največkrat na drug račun v drugo državo -, ne da bi preverili promet in zgodovino podjetja. Po mesecu dni izginejo podjetje, avtomobili in seveda vaš denar.
