Geodezija s pogledom iz zraka

Aleksander Parkelj: »Na dolgi rok nihče ne zdrži merila najnižje cene. Vedno nižje cene namreč omogočajo manj dodatnega izobraževanja zaposlenih in manjše možnosti vlaganja v nove tehnologije in opremo.«

»Inovativnost podjetnika se že kaže v primerni optimizaciji dela in organiziranosti v podjetju,« se ob informaciji o novi storitvi nasmehne Aleksander Parkelj, tehnični direktor ljubljanskega podjetja LGB, geodetski inženiring in informacijske tehnologije, ko sedeva k pogovoru ob jutranji skodelici kave.

Ob vprašanju, koliko je v podjetju zaposlenih (24), beseda nehote preskoči v tematiko težkega položaja mladih, ki se po šolanju nimajo kje zaposliti. »S fakultete za gradbeništvo in geodezijo vsako leto k nam prihaja na obvezno prakso več študentov. Med pogovori z njimi opažamo veliko perspektivnih kadrov. Zvedavo zbirajo izkušnje in so zelo sprejemljivi za nadgrajevanje znanja. Pogosto si mislim: tegale bi pa najraje kar zaposlil. Vendar obseg dela tega ne dopušča. Podjetniki moramo zaposliti toliko kadra, da lahko vsakemu sodelavcu damo njegovemu znanju primerno delo. Ne moremo si privoščiti, da za obdobje, ko imamo več naročil, zaposlujemo, potem pa, ko je dela manj, ljudi ne moremo z enostavnim postopkom odpustiti. Podjetnik mora biti sposoben voditi kadrovsko politiko po svojih potrebah, pri tem pa bi mu morala biti zakonodaja v pomoč,« je prepričan Parkelj.

Prilagodljivo kadrovanje, več zaposlitev

»Zakonodaja bi torej morala omogočati fleksibilnost pri kadrovanju, tako pa se podjetniki nezanesljivim časom primerno bojijo zaposlovati. Zastarele in razmeram neprimerne delavske pravice delajo škodo celotnemu gospodarstvu, uničujejo pa tudi kariere cele generacije mladih. En stavek v zakonodaji bi rešil velik problem: nič več zaposlovanja za nedoločen ali določen čas! Zaposliš, ko delavca potrebuješ, in ga enostavno odpustiš, ko ga ne. Ljudje bi tako bolj krožili med različnimi zaposlovalci, spoznavali različna okolja in prenašali znanja. Tudi njihova mreža poznanstev bi bila večja, kar bi jim prišlo prav tudi pri morebitnem iskanju nove zaposlitve. Če bi odpravili težave ob odpuščanju, bi se brezposelnost gotovo nemudoma znižala za vsaj 10 odstotkov. Sicer pa bi se lahko ozrli kar čez mejo, k našim sosedom Avstrijcem, ki imajo politiko zaposlovanja bistveno bolj liberalno ter urejen sistem odpravnin preko državnih fondov, v katere vplačujejo delodajalci v času, ko imajo delavca zaposlenega,« razmišlja sogovornik. Prevzeti nek uspešen model od drugih pri nas ni mogoče; svoje miselne vzorce, vsaj tako kaže, imamo namreč preveč zakoreninjene, preko tega pa očitno še ne moremo.«

Nespodbudni javni razpisi

»V podjetju LGB smo zelo vezani na investicije, predvsem v javnem sektorju, te pa so zdaj močno okleščene,« nadaljuje Parkelj svoj pogled na slovensko podjetniško okolje. In že sva pri še eni pereči temi, javnih razpisih, ki jih po splošnem mnenju podjetnikov naša politika ne zna spraviti v za gospodarstvo spodbudne tokove.