Brez samousposabljanja ni voditeljev

Izobraževanje in usposabljanje nista sopomenki, saj ne pomenita enako. Še več, med njima je velika razlika. Rezultat izobraževanja je izobrazba, ki jo včasih izkazujemo tudi z dokumentom, kjer piše, kako izobrazbo smo dosegli, rezultat usposabljanja pa je znanje. 

Že ime pove, da znanje pomeni, da nekaj znamo, in sicer ne kar tako, ampak v resnici, da znamo kaj narediti: izdelek ali storitev. Če smo izobraženi, niti približno ne pomeni, da nekaj znamo, ampak pomeni samo, da to in to vemo, da smo o tem in tem slišali, da nam je kdo kaj razložil, da torej v najboljšem primeru neko stvar načelno razumemo, drugo pa je tako ali drugače šlo mimo.  

Usposabljanje je najtesneje povezano z našimi neposrednimi izkušnjami pri delu. Izvaja ga lahko samo človek, ki je tudi sam usposobljen, izobraževanje pa zelo pogosto izvajajo ljudje, ki sami ne znajo. To je značilnost predvsem zadnjih desetletij, in sicer ne samo pri nas.   

 

Izobraževanje je le osnova 

 

Da se prav razumemo, sploh nisem proti izobraževanju, saj je to še vedno osnova vsega, vendar samo osnova in nič več. Opraviti ga je treba predvsem, ko je čas za to, to je pred usposabljanjem, ne pa obratno ali vmes.  

Slika ponazarja tri pojme, ki so med sabo odvisni. Inteligentnost (bistrost) je osnova za izobraženost in usposobljenost (ta človek je inteligenten, brihten, bister). Izobraženost je tudi osnova za usposobljenost. Podpis pri sliki pojme bolj podrobno razloži.