Bravo, naši!

»Naši« v naslovu se seveda nanaša na podjetnike oziroma gospodarstvo nasploh. Zakaj bravo? Zato ker je Slovenija letos dosegla 4,9-odstotno rast (merjeno na letni ravni). To je zares izjemno. In kdo ima za to zasluge? Rekel bi, da podjetniki oziroma gospodarstveniki, čeprav si zdaj ta uspeh lastijo tudi drugi. Pred kratkim sem slišal, da Fince silno zanima, kako to, da se naše gospodarstvo znajde čisto v vsaki situaciji. Na primer, po osamosvojitvi smo v pol leta preklopili iz balkanskih na zahodne trge. Se pravi, da se naši gospodarstveniki Fincem – in Finska danes velja za eno najbolj uspešnih držav - zdijo fenomeni. Če tako trdijo Finci, potem bo najbrž držalo.  

Ampak vseeno, vse lestvice konkurenčnosti in gospodarske uspešnosti ocenjujejo »državo« kot poslovno okolje. Kaj naredi država, da je gospodarstvu lepše, to je zdaj vprašanje. Poskusimo to dešifrirati skozi tri lestvice gospodarsko uspešnih držav, ki so se pojavile v septembru.  

 

1. Kot prvo bi omenil lestvico, ki jo je objavila Svetovna banka; ta razvršča države po »enostavnosti poslovanja« (poglejte tudi rubriko Novice). Tu smo med 175 državami uvrščeni na 120. mesto, v družbi Kazahstana, Trinidada, Nove Gvineje, Nikaragve, Srbije …  

 

2. Kot drugo bi omenil lestvico »ekonomske svobode«, ki je teoretično najbolj zahtevna. Lestvico pripravljata ustanova Heritage in Wall Street Journal iz ZDA. Slovenija je uvrščena na 74. od 130 mest, v družbi s Hrvaško, Nikaragvo, Argentino, Kenijo, Barbadosom.  

 

3. Tretja septembrska lestvica pa je lestvica globalne konkurenčnosti, ki jo pripravlja Svetovni ekonomski forum (znan po srečanjih v Davosu). Tu je Slovenija na izjemno dobrem, 33. mestu, takoj za uspešnimi evropskimi državami.  

 

Ni cilj tega uvodnika, da bi sodil o mestu, ki ga Slovenija zaseda na različnih lestvicah, ampak bi rad opozoril, katere države se v vseh naštetih lestvicah (in tudi lestvici mednarodne konkurenčnosti, ki jo maja objavi Institut za razvoj managementa iz Švice), pojavljajo v vrhu. Tu je pa »moštvo« vedno isto: to so skandinavske države, Nizozemska, Švica, Luksemburg, Velika Britanija in Irska, iz drugih celin pa države, ki so se razvile iz britanskega imperija (ZDA, Kanada, Avstralija, Hong Kong, Nova Zelandija) in kvečjemu še Japonska.  

Če bi znali odgovoriti na vprašanje, kaj je skupno vsem tem državam, bi bili najbrž blizu receptu, kaj mora narediti Slovenija. Spustil sem bom v drzno posplošitev – rekel bi namreč, da je za vse te države značilno to, da ne izumljajo tople vode za vsako ceno in ne verujejo v neke enostavne čudeže. Vse te države imajo seveda svoje značilnosti in so po nekih merilih – zlasti po socialnih dimenzijah – različne, a vendar bi rekel, da je skupna značilnost teh držav »business first, potem pa poiščimo pametne rešitve še za drugo«.  

 

To je edini skupni imenovalec, ki ga najdem pri vseh teh državah. Business first je seveda ključna logika vseh držav, ki so nastale iz angleških kolonij in ki temeljijo na tako imenovanem angleškem pravu, ki ni obsedeno s pravnimi novostmi in spreminjanjem zakonodaje. Vemo tudi, da je v teh državah politika podrejena gospodarstvu. Za skandinavske države, ki se v zadnjem obdobju zdijo še bolj uspešne, pa velja splošna družbena kooperativnost. Takole je opisal skandinavske države eden od presojevalcev lestvice globalne konkurenčnosti: »Skandinavci so na mnogih področjih vstopili v čarobni krog, ko se različni dejavniki med seboj podpirajo in tako so se uvrstili med najbolj konkurenčna gospodarstva sveta.«  

 

Nič tople vode. Vera v lastno gospodarstvo in pripravljenost narediti vse, da si bomo drug drugemu pomagali.