Božični test nakupovanja prek spleta

December je mesec nakupov, kot radi pravimo. Minuli december sva se z ženo odločila, da preveriva, ali je mogoče pri nas praznične nakupe opraviti prek spleta. Nakupovanja v gneči pač ne marava, poleg tega pa je potrebno nakup (v imenu Miklavža, Božička ali dedka Mraza) opraviti brez prisotnosti otrok.

V spletnih trgovinah ...

Knjiga je vedno lepo in koristno darilo in kot člana knjižnega kluba Svet knjige sva seveda pogledala najprej v spletno trgovino Emka.si, ki je bogato založena s knjigami in podrobnim opisom s slikami. Iskanje po “policah” je pregledno in enostavno, kar daje trgovini profesionalen videz. Izbrala sva otroške knjige iz posebne akcijske ponudbe, a sva šele po poizvedovanju (tri tedne pozneje) izvedela, da naročenih knjig nimajo več na zalogi, čeprav sva potrdilo o prejetem naročilu prejela praktično takoj, saj se ustvari samodejno.

Nekoliko drugačno izkušnjo sva doživela pri Quelle, saj so naju po nekaj dneh pisno obvestili, da enega izmed izbranih artiklov nimajo na zalogi, zato sva želeni izdelek naročila drugje (Neckermann) in ga tudi prejela. Dodaten teden je trajalo, da sva prejela tudi paket iz Quelle.

... in “trgovinah”

Pri obisku zgoraj omenjenih spletnih trgovin, sva iskala točno določen izdelek in ga tudi našla. Precej zanimivejše pa je nakupovanje postalo, ko sva v iskalnik, ki išče po slovenskih straneh, vpisala besedno zvezo “spletna trgovina”. Nekatera podjetja, ki se oglašujejo kot spletna trgovina, ponujajo na spletni strani zgolj kopijo kataloga ali pa le naštete izdelke, ki jih naročimo prek obrazca HTML, ki ga pošljete na določen naslov kar prek elektronske pošte. Za naročila ne skrbi nikakršna zbirka podatkov, kot bi človek naivno pričakoval. Po kratkem premisleku lahko ugotovimo, da najverjetneje eden izmed zaposlenih pretipkava naročila, oziroma da ves postopek spletne trgovine poteka “na roko”.

Elektronsko ali “na roko”?

Spletno trgovino si predstavljam popolnoma drugače. Kupec, ki vstopa v trgovino prek spleta, bi moral imeti vedno na voljo pravo informacijo, ki jo lahko dobi le tako, da spletni brskalnik prek določene aplikacije dostopa do zbirke podatkov o izdelkih. V vsakem trenutku mora biti izpisana točna količina izdelkov v skladišču, kar je dobro tudi zaradi inventure. Če ima podjetje poleg spletne tudi klasično trgovino, lahko prodajalci v tej trgovini uporabljajo isti program (spletni brskalnik) za preverjanje zalog. Zaloga izdelkov se zmanjša v trenutku, ko je naročilo potrjeno, potrditev naročila pa se izvede, ko uporabnik pusti številko svoje bančne kartice.

Če nakup poteka “na roko”, trgovina težko spremlja različne količine istega izdelka (rezervirani, naročeni, prodani izdelki). Ogromno je dodatnega človeškega dela, ki se praviloma ne splača. Boljše je, da namesto nas dela računalnik.

Veliko prednosti prinese prava spletna trgovina tudi v povezavi trgovine z dobavitelji, saj se tudi v tem primeru dogaja popolnoma enako. Naša trgovina se prelevi v kupca in njen dobavitelj postane trgovec. Razmerje je popolnoma enako. Če vse skupaj poteka elektronsko, ni razloga, da ne bi vsega postopka avtomatizirali. V zbirki izdelkov lahko spremljamo količino izdelkov na zalogi. Če količina pade pod vnaprej določeno kritično raven, je to lahko kar pogoj za neposredno naročilo izdelka pri dobavitelju.

Verjetno ni treba posebej omenjati, da ni posebnih tehničnih omejitev, da tudi računi ne bi potovali elektronsko. Zaenkrat je ta projekcija še nekoliko utopična, saj se naš davčni sistem še ni dovolj prilagodil možnostim, ki jih tehnika omogoča. Precej bojazni je glede varnosti in morebitnih zlorab.

Na spletu nekatere trgovine ponujajo izdelke, ki niso najprimernejši za nakupe prek spleta. Ena izmed njih je gotovo superge.si.. Trgovina je izdelana dobro in profesionalno. Tudi nakupi preko nje delujejo, a obuvalo običajno pred nakupom preizkusimo. V taki trgovini je edini magnet za kupce cena izdelka, ki pa mora biti precej nižja od cene v klasični trgovini, kjer si mora kupec pred nakupom prek spleta izbrani izdelek ogledati in preizkusiti.

Po sledeh tujine

V Sloveniji spletno nakupovanje še ni tako razširjeno kot v tujini. Podjetja obravnavajo spletni nakup kot dodatno dejavnost, v katero je treba vlagati precej začetnega truda, ki pa se finančno na kratek rok ne obrestuje. Pričakujem, da se bodo razmere na tem področju približale tujini, kjer je nekaj tovrstnih trgovin uspelo, precej pa jih je tudi propadlo. Za uspešno poslovanje bo treba postaviti tudi trdno računalniško infrastrukturo, torej ustrezno strojno in programsko opremo. S primernim marketingom, konkurenčnimi cenami in dobro ponudbo pa tudi uspeh ne bo izostal. Avtor: Milan Simčič 3 4086 znakov