Bomo predvsem nepremičninska Slovenija?

Spremeniti družbo, način njenega delovanja in njene vrednote ni enostavno. Vlada je pravzaprav veliko naredila že s tem, da je sploh začela razmišljati o reformah, vendar družbene izkušnje z družbenim dialogom (ali nedialogom?) o spremembah v zadnjih dveh letih niso nič kaj spodbudne. Je nekaj narobe samo v detajlih ali načelno v prijemu? 

Zdi se, da vlada zdaj bolj stavi na »nacionalne projekte«, za katere upa – tako se zdi –, da bo ljudi lažje navdušila. Zato smo se tokrat posvetili ideji nacionalnih projektov in pregledali neuradno gradivo o šestintridesetih »nacionalnih projektih«. Iz tega gradiva naj bi nastala kar resolucija, ki naj bi jo sprejel državni zbor. Spet neuradno pa smo izvedeli, da bo seznam 36 projektov skrčen na 15. Gre za racionalizacijo, iskanje fokusa ali kapitulacijo pred izzivom voditi kompleksni družbeni razvoj?   

Oglejmo si torej, kako se je vlada oziroma njena Služba za razvoj lotila ideje velikih nacionalnih projektov oziroma kakšno logiko je mogoče zaslediti v predlogu Resolucije o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2013 (za katero, kot rečeno, zdaj niti ne vemo, ali bo sploh obravnavana v takšni obliki). To resolucijo vlada umešča v širši razvojni okvir - Strategijo razvoja Slovenije.  

Na začetku tega dokumenta vlada izjavlja, da smo z marsičim glede gospodarskega in družbenega razvoja lahko zadovoljni, vendar pa se pojavljajo naslednje težave:
- zaostajamo pri inovativnosti,
- zaostajamo pri podjetništvu,
- gospodarstvo je davčno in administrativno obremenjeno,

- zaprti smo za kapitalske tokove,
- smo na prenizki tehnološki stopnji, potrebujemo več naložb v raziskave in razvoj,
- storitve se razvijajo prepočasi,
- trg dela se mora prilagodili lizbonskim ciljem (na primer višja zaposlenost med starejšimi, previsoki stroški dela),

- prevelika vloga države v gospodarstvu.