|
|
Boj se konfliktov, ne konkurenceStephen Haslam ugotavlja, da Slovenci nismo iskreni do sebe in to je vir težav.Stephen Haslam pravi, da največja ovira uspehu podjetja ali organizacije ni konkurenca, ampak nesoglasja med zaposlenimi.
Sicer je soustanovitelj podjetja Resource International, ki prireja izobraževalne delavnice, v katerih se ljudje učijo kako dobro shajati drug z drugim, javno nastopati, premagovati stres, povečevati učinkovitost in s tem zadovoljstvo. Sedež imajo v Houstonu (Teksas, ZDA), v Slovenijo pa prihaja predavat približno dva do trikrat vsako leto. Je tudi avtor knjig »Kako prepoznati in obvladati stres, izboljšati komunikacijo na delovnem mestu in doma« in »Kako okrepiti zaupanje vase spričo vse večjih sprememb v današnji družbi«. Gospod Haslam, zakaj sploh pride do konfliktov? Se jim da izogniti, če bi to razumeli? Večina konfliktov izhaja iz nerazumevanja medsebojnih odnosov, oziroma sebe in drugih ljudi. Ko druge zares razumemo, ugotovimo, da največkrat sploh ne gre za konflikt. Le razumeli se nismo. In kako pridemo do razumevanja? Odgovor je v odprtosti do drugih. Premagati moramo strah, da nas bodo drugi izkoristili, če bomo pokazali preveč razumevanja in podpore. Ne smemo se bati pokazati svojih slabosti. Zlasti vodilni se morajo naučiti postati bolj razumevajoči in trdni. Zato je treba ljudi poznati, vedeti je treba, kaj čutijo in kaj jih najbolj spodbuja. V prepoznavanju čustev, tako svojih kot od drugih, se skriva velik del uspeha. Ampak najprej je treba dobro poznati sebe, da bi lahko razumeli druge. Le, če vemo, kako sami čustvujemo, razumemo tudi čustva drugih. Kako pa sploh pride do tega, da se sami ne poznamo in da ne razumemo drugih? Večina nas je odrasla v družinah, kjer se iz prepirov nismo ničesar naučili. V glavnem se odzivamo z napadom ali umikom. Oba načina sta uničevalna. Namesto, da bi nas nesoglasja zbližala, smo si bili le še bolj odtujeni. Prikrajšani smo bili za izkušnjo, da so spori nekaj naravnega, da sodijo k rasti in spremembam.
Zato smo začeli razvijati izobraževalne programe prek interneta s poudarkom na preprečevanju konfliktov med starši in otroci. To je področje, kjer je po vsem svetu veliko težav in nerazumevanja. Vaš nasvet je torej... Komunikacija. Za dobre medsebojne odnose je potrebna dobra komunikacija. In kdor obvladuje komunikacijo, obvladuje posel.
Komunikacija vodi v strpnost in pri tem vse temelji na dvojnosti. Vzhodnjaška filozofija uči, da je vsa resničnost dvojnost, kar pomeni, da vse obstaja ob svojem nasprotju. Ni svetlobe brez teme, zgoraj brez spodaj, severnega pola brez južnega, ženske brez moškega. Ti dve sili ves čas vplivata ena na drugo. Če se spremo in skušamo drug drugega izriniti, porabimo veliko dragocene energije, toda nihče nikamor ne pride. Kaj bi se zgodilo, če bi ena stran popustila in ne bi pritiskala več? Če se ena stran odloči, da ne bo več v sporu, mora druga nadaljevati sama, kar bo čez nekaj časa videti smešno. Ničesar ni, proti čemur bi se upirala. Zelo pomembno je tudi, da se čuti druga oseba razumljeno, saj bo tako laže sprejela naše stališče, tudi če se ne strinja z nami. Če pa se čuti nerazumljena, ne bo sprejela drugačnega stališča niti takrat, kadar se strinjamo z njo. Pomembno je, da iskreno pokažemo zanimanje za vse, kar nam želi povedati druga oseba. Kako doživljate nas Slovence? Opažam, da vsem, ne le Slovencem, primanjkuje iskrenosti do samega sebe. Slovenci ste zelo previdni, nikakor nočete izstopati in se v glavnem bojite, kaj bodo drugi mislili o vas. Opazil sem tudi, da neradi prevzemate pobude in tveganja. Zelo radi tudi prelagate odgovornost na druge, raje sledite kot vodite, kar seveda ni vedno slabo, saj vam je prav ta lastnost pomagala preživeti v zgodovini. Tudi za posel je prilagodljivost zelo pomembna. Opazil sem, da veliko potujete, kar se mi zdi zelo dobro.
Preprosti recepti S. Haslama
- Smejte se, ker to sprošča napetosti v človeku. - Skrbite za telo, tudi tako, da dobesedno skačete od sreče. To utrjuje telo in duha. - Iščite notranji mir, tudi z odpuščanjem starih zamer. - Za uspeh je pomembno vedeti, v čem sem dober, in poskrbeti, da to tudi delam. - Bodite uravnoteženi. Sam sem za uspeh pripravljen delati res trdo, a uravnoteženo, ne da bi pri tem postal deloholik. - Če je stvar enostranska, se poruši ravnotežje in postaneš ozek, kar povzroča druge težave. - Vem tudi, česa ne znam, in tega ne počnem. |
|