BOF gre na Dunaj

Če verjamete ali ne, se med uspešnimi slovenskimi podjetniki pretaka tudi modra kri. 37-letni diplomirani fizik Jurij Schollmayer, predvsem znan kotavtor znanih blagovnih znamk trgovin Big Bang in BOF, trenutno pa tudi kot predsednik NK Olimpija, bi se lahko podpisoval kot Schollmayer von Lichtenberg. Njegov prastric Henrik je bil oskrbnik gradu Snežnik ter znan gozdar in začetnik slovenskega smučanja. Zasadil je še danes rastoči bukov gozd okoli omenjenega gradu. Jurij po prastricu sicer ni podedoval gozdarske žilice, pač pa podjetniško. Tudi Jurij Schollmayer ima občutek za novo, ima vizijo. Ta pa je za podjetnika najpomembnejša.

Kakšna je vaša vizija pravzaprav?
Moja vizija je bila od vsega začetka, da bi na področju elektronike ustvaril svojo prepoznavno blagovno znamko. Vendar ta vizija zadnjih desetih let ni bila nekaj statičnega, nisem je napisal ali vklesal v marmor. Vizija se je spreminjala in rasla od trgovine do lastne blagovne znamke in do prevladujočega tržnega deleža.

Z zastopanjem so se v zadnjih desetih letih ukvarjali tudi drugi, a niso uspeli. V čem je skrivnost vašega uspeha?
Skupaj z zastopstvom smo se v podjetju Bofex začeli ukvarjati tudi z maloprodajo, saj je slovenski trg premajhen, da bi lahko podjetnik samo zastopal tuja podjetja. Dolgoročno gledano pa sem moral razviti tudi svojo blagovno znamko. Tako je leta 1993, ko sem prišel z Dunaja, kjer sem bil zaposlen v Philipsu, v razvojnem in v marketinškem oddelku, nastala blagovna znamka Big Bang.

Družina vam je ves čas stala ob strani. Ali je to pomembno za podjetnika?
Odločitev za blagovno znamko in za začetek lastnega posla sicer ni bila težka, saj sem si v tujini nabral veliko znanja in stikov. Res pa je, da mi je bila v veliko oporo družina. Oče je pustil svojo službo in skupaj sva začela s podjetjem Bofex, tudi mama se je polno angažirala, da o sestri ne govorim. Družinska podpora je zelo pomembna, še posebej za začetek brez kapitala, kot je bil naš. To je bil tudi razlog, da smo najprej ustanovili družinsko podjetje, Bofex.

Je za podjetnika pomembno tudi, da ima prijatelje in zveze, predvsem politične zveze?
Vedno sem se ukvarjal s poslom z odprtimi kartami, vedno sem svoj uspeh meril na trgu, zato nikoli nisem potreboval političnih zvez. Pomembno je, da se človek postavi na trg, da je boljši od konkurence in da dobi na svojo stran kupce. Bolj kot zveze so pomembne vizija in hitrost, dinamika, sposobnost prilagajanj in količina opravljenega dela.

Kaj pa lobiranje?
Prav gotovo je pomembno tudi lobiranje. Najbrž se še spomnite, kako veliko oviro nam je postavila država z obveznim atestiranjem za uvožene tehnične predmete. Za blago, ki je bilo za nas zelo pomembno in sodi v višji cenovni razred, so neopravljeni in dragi atesti pomenili prepoved prodaje. Za tako majhne količine, kot se v Sloveniji prodajajo, je nemogoče plačati atest za vsak uvožen izdelek in dejansko ga nihče ne plača. Vendar so se ostali prodajalci bolj ali manj potuhnili, mi pa smo javno protestirali. Ne morem sicer reči, da smo bili z lobiranjem ne vem kako uspešni, saj še vedno veljajo isti zakoni. Dejstvo pa je, da smo preživeli. Inšpektorji so nas prepričevali, da je takšen pač zakon, jaz pa sem jim odgovarjal, da je bil tudi v SFRJ uzakonjen verbalni delikt, a se ga v praksi ni nihče držal. V državi v prehodu, kot je Slovenija, bi lahko našli še marsikateri zakon, ki ga ne gre jemati dobesedno. Potrebna je zdrava pamet.

Ste eden redkih podjetnikov, ki se lahko pohvali, da je uresničil “ameriško” zgodbo. K hitri rasti je pomagal sklad tveganega kapitala Horizonte, nato ste vi in sklad svoje deleže prodali Merkurju – z zaslužkom. Torej lahko trdite, da izraz “v španoviji še pes crkne” za vas ne velja?

Naša izkušnja z vsemi partnerji je zelo pozitivna, saj so ves čas podpirali naš razvoj in nikoli se niso vtikali v poslovanje. To pa niti ni bilo potrebno, saj so bile naše številke vedno pozitivne. Pri tveganem kapitalu je pač osnovna zamisel ta, da vložek čez nekaj let proda in pri tem zasluži. Prodajo po višji ceni so v našem primeru v skladu Horizonte lahko dosegli s prodajo naše blagovne znamke in tržnega deleža. Na koncu je sklad Horizonte sedemkratno povišal svoj začetni vložek v Bofex.

Kolikšen delež imate ztaj v podjetju?
Od leta 1999 je 75-odstotni lastnik Bofexa Merkur, sam sem imel do zdaj v lasti še četrtino podjetja. Prav zdaj pa sem Merkurju prodal še 15 odstotkov podjetja. Človek mora pač pravilno oceniti svoje zmožnosti.

Torej bi lahko zadnjo rast Bofexa pripisali tudi lastništvu Merkurja.
V zadnjem letu prav gotovo. Mi s svojim družinskim podjetjem takšne rasti gotovo ne bi mogli več vzdrževati brez večjih finančnih virov. Prodaja deleža v podjetju se mi je izplačala. Ko podjetnik izkoristi vse finančne možnosti, je edino pravilno, da podjetje proda. Pri naših kreditnih pogodbah kot garant zdaj nastopa Merkur kot močno podjetje. Pri bankah namreč podjetnik zelo težko dobi ugodno posojilo, saj banke zahtevajo visoke hipoteke za svoj denar.

Ali to pomeni, da v podjetništvu pride do ključnega trenutka, ko mora podjetnik potegniti bistvene in odločilne poteze?
Ko podjetnik preraste določeno mejo, ni več ne smiselno ne možno, da bi svoj posel vzdrževal sam, še posebej, če je to kapitalsko zahteven posel, kot je naš. Blago se namreč obrača počasneje, kot znašajo plačilni roki dobaviteljev, zato človek nujno potrebuje finančne vire. Te pa lahko zagotovi le močno podjetje.

Ali je potrebna kakšna posebna spretnost, da prepričate sogovornika v posel?
Moja izkušnja je, da je najbolje igrati z odprtimi kartami. Meni to najbolj ustreza. Seveda znam tudi sam blefirati, a najprepričljivejši sem, ko govorim resnico.

Kako ste pa na primer prepričali sklad tveganega kapitala?
Srečali smo se bolj ali manj po naključju. Pred leti, na začetku poslovne poti, sem bil precej naiven. Mislil sem, da bo dovolj dober poslovni načrt in da mi bo z njim uspelo pri bankah dobiti denar za svoj projekt. Potem sem obredel vse banke v Sloveniji in nobena mi ni dala denarja. Zato smo se morali ozirati za alternativnimi finančnimi viri, pa tudi mi v Bofexu smo bili eden prvih projektov sklada Horizonte v Sloveniji. Vse skupaj pa se je odvijalo bolj ali manj po naključju. Mislim, da smo jih prepričali s konceptom družinskega podjetja.

Slovenske banke torej ne spremljajo podjetnikov, jih ne spodbujajo, ne tvegajo skupaj z njimi?
Ne, domače banke pazijo le na to, da vsako svoje posojilo zavarujejo s hipoteko, še najraje z nepremičnino.

Ali ima podjetnik v Sloveniji več poslovnih možnosti in priložnosti, če je mlad?
Mislim, da mladost ni kakšna posebna prednost. Svoja leta sem pred desetimi leti, ko sem jih imel 27, prej doživljal kot slabost. Vsi resni vlagatelji želijo zaupati poslovnemu partnerju in poslovnim priložnostim, in starejši uživajo več zaupanja. V Sloveniji je mladost v poslu prej slabost kot prednost. Na Zahodu pa ni tako. Tam se bolj zavedajo peklenskega tempa, skozi katerega mora iti podjetnik, in zato bolj cenijo mladost. Tudi sam moram priznati, da vsega tega, kar sem doživel v zadnjih desetih letih, ne bi mogel več zdržati.

Zakaj ne?
Zato, ker sem bil zadnjih deset let 24 ur na dan vpet v svoj posel. Če ne drugače, pa psihološko. Podjetnika vsak dan skrbi, kako bo jutri plačal dobavljeno blago, ker nima denarja. Poleg tega mu tržni inšpektorji neprestano pregledujejo podjetje in pišejo zapisnike. Na drugi strani pa se mora meniti za najemne pogodbe, poleg tega pa mora biti še prijazen z dobavitelji. To je precej huda dinamika. Vendar danes bi morebiti svoje delo laže delegiral drugim kot nekoč.

Ali se imate za bogatega Slovenca?
Ne, saj ne razpolagam z velikimi sredstvi. Imam pa posle, ki so nekaj vredni.

Zvedela sem, da greste s trgovinami BOF na Dunaj. Ste pa pogumni. Se ne bojite evropske konkurence?
Blagovno znamko BOF smo razvili prav v ta namen, da se širimo tudi na tuje trge. Ta znamka je ta hip v Sloveniji dopolnilni pilotski projekt. Naše prve izkušnje pa so zelo pozitivne. Trgovina BOF je nov tip trgovine, ki je v naši panogi elektronike najbolj avantgardna na svetu. Trgovina povzema vse moderne trende, ki jih pozna danes maloprodaja. To pomeni, da ponuja trgovina poleg velikega izbora artiklov tudi doživetje, saj skuša kupce zadržati v trgovini dlje časa. To je trgovina, ki ne prodaja le izdelkov, pač pa celoten koncept teh izdelkov in ne le njihovih tehničnih lastnosti. Ta trgovina ponuja ob izdelkih tudi doživetja. In s takšno trgovino gremo zdaj tudi v Avstrijo.

Ali mora biti podjetnik tudi psiholog?
Načeloma je dobro, da zna oceniti značaj ter potencial in okvir tistega, s katerim dela posel. Sam sem se samo enkrat uštel, ko sem šel v partnerstvo z nekom, ki me je razočaral. Vendar sem bil takrat pravzaprav sam kriv, ker sem si preveč želel trgovine v središču Ljubljane. Predvsem pa človek od ljudi ne sme pričakovati nekaj, kar ni realno. Od ljudi ne smemo pričakovati preveč. Sicer pa imam v Sloveniji s poslovnimi partnerji bolj ali manj dobre izkušnje.

Kaj pa tveganje, ali mora podjetnik hoditi po robu?
Uspešen podjetnik vedno hodi po robu. Tudi sam sem bil že nekajkrat na robu, vendar mislim, da sem zadnja leta vse bolj na varni strani. Vedno je treba biti tako daleč od roba, da lahko še popravimo morebitne napake. Najvažnejše je, da podjetnik spozna lastne zmožnosti in da pravilno oceni svoj položaj. Poleg tega pa si mora okoli sebe zbrati skupino ljudi, ki jim zaupa.

Prav gotovo ste bili kot podjetnik tudi kdaj v stresu, kako ga odpravljate?
Šport je tista stvar, ki preprečuje, da bi me stres ukleščil in ohromil. Kolesarjenje, smučanje, jadranje. Šport, humor in seveda čas, ki ga preživljam s hčerko.

Koliko časa dnevno preživite z ženo in s hčerko?
Z družino in sploh s hčerko Avo poskušam preživeti čimveč časa. V glavnem sva skupaj popoldne, včasih jo pospremim v vrtec in sploh mi je ta čas najdragocenejši.

Ali ste bili kdaj v negotovosti in dvomih? Kako ste ravnali v takšnem položaju?
Problematičnih položajev, v katerih se znajdem, ne rešujem z malodušjem, temveč z dejavnostjo, z iskanjem novih, boljših rešitev. Le tako se lahko zadeva hitro uredi.

Kako urejate odnose s sodelavci, še zlasti s tistimi, s katerimi se ne razumete najbolje? Ali je lahko človek v poslih oseben, ali je treba osebne in poslovne odnose povsem ločiti med sabo?
S sodelavci v Bofexu, kjer je precej mlada ekipa, imamo zelo dobre odnose in morebitne težave odpravljamo sproti. Z vsemi se človek res ne more najboljše razumeti, kar je naravno. Moram pa reči, da se res dobro razumemo. Kolektiv je udeležen pri upravljanju, bodisi z rešitvami, predlogi in zamislimi ali kako drugače. V podjetju, kot je Bofex, ki smo ga tako rekoč skupaj ustvarjali, smo šli skozi različna obdobja razvoja in rasti in v tem času smo navezali zelo kolegialne in tudi prijateljske odnose. Zato je moje stališče, ki temelji na izkušnji, da je lahko človek v poslih včasih tudi oseben, ne da bi to škodilo poslom.