Bo Evropa grešni kozel za vaše težave?

Vstop Slovenije na enoten evropski trg, ki ga sestavlja že 25 držav, pomeni za mala in srednje velika podjetja vir številnih novih priložnosti in izzivov. Podjetja se bodo morala, nekatera celo prvič, srečati z novo obliko gospodarske globalizacije, katere zakonitosti se razlikujejo od tistih na domačem trgu. Tistim, ki se bo uspelo prilagoditi in izkoristiti dane priložnosti, bo uspelo, drugim pa bolj slabo kaže.  

 

Resnična podjetniška zgodba  Da je potreba po prilagajanju novim zahtevam večjega in enotnega trga nujna tudi za najmanjša podjetja, ki so doslej poslovala le na domačem trgu, vam lahko pokaže resnična podjetniška zgodba belgijskega frizerja (iz srednje velikega belgijskega mesta), ki me je obiskal nekaj mesecev pred uradnim začetkom enotnega evropskega trga. Pri meni je iskal predvsem tolažbo. Prepričan je bil namreč, kot tudi jaz takrat, da njegovega poslovanja enotni trg nikakor ne more ogrožati, in da mu tako ni treba skrbeti. Napaka! Zelo kamlu je neki francoski frizer, ki je v enotnem trgu videl veliko poslovno priložnost, razvil mrežo franšiznih salonov in s tem izkoristil priložnosti prostega pretoka blaga in storitev za širitev svojega poslovanja. Odprtje franšiznega salona francoskega frizerja v mestu belgijskega frizerja je pomenilo zanj propad, saj je medtem zaspal na lovorikah in doživljal hiter padec tržnega deleža. Odprtje novega salona je namreč spremljalo močno oglaševanje, hkrati pa je francoski frizer tudi izkoristil privlačnost, ki jo imajo mednarodne blagovne znamke na mlade potrošnike in to obrnil v svoj prid.  

 

Nauki  Iz tega primera se lahko marsikaj naučimo, in sicer:  - da ima globalizacija gospodarstva z enotnim trgom vpliv na vse oblike gospodarskih dejavnosti; - da se na takem trgu podjetnikom, ki ne spremljajo dogajanja in se mu ne prilagajajo, lahko kaj hitro zgodi, da jih konkurenca povozi in jih izrine iz lastnega trga. 

 

Kdo je v EU uspešen?  Dejstvo je, da so v Evropski uniji najuspešnejši tisti posli in podjetja, ki so prilagodljivi, inovativni, sposobni oskrbeti zadostne količine kakovostnih izdelkov na predpisan način, odprti za konkurenco in povezani v večje poslovne mreže.  

 

Enako velja za regije - najučinkovitejše regije so tiste, ki jih vodijo dinamčni vodje z vizijo, ljudje, ki vlagajo v izboljšanje regionalnih znamenitosti ter v izboljšanje fiančnih in drugih poslovnopodpornih sistemov, ki temeljijo na podjetništvu, inovativnosti, naložbah v znanje, svetovanje, zaščito patentov, tveganem kapitalu, garancijskih shemah, poslovnih mrežah oziroma grozdih, močnejšem sodelovanju z univerzami, raziskovalnimi centri in lokanim podjetništvom. 

 

Torej, Evropska unija pomeni za podjetja vse večje produkcijske zahteve, nenehno sposobnost proizvajanja večjih količin in vse kakovostnejšega blaga z manj kapitala, delovne sile in časa.  

 

Regionalne oblasti pa morajo poskrbeti, da izboljšajo predvsem regionalno podobo, da je privlačna tudi navzven. Vse to pa je možno le, če se združijo dinamični predstavniki javnega in zasebnega sektorja, ki skupaj oblikujejo nove, sodobne strategije in akcijske načrte. Taki sistemi pa so lahko učinkoviti le, če postane glavno vodilo njihovega delovanja podpiranje naložb v projekte, ki služijo skupnemu interesu inovativnega poslovanja, in postavijo na stranski tir podporo projektom zastarele narave, ki so vezani le na posamezna podjetja in osredotočeni na njihove kupce. 

 

Globalizacija skratka išče posle, ki so ekstra konkurenčni, in zahteva brezpogojno modernizacijo javne uprave. Saj ne more dopuščati, da si javne oblasti okoli sebe zgradijo obzidje in zaščitijo svoje poslovanje z nejasnimi postopki, ki zanikajo čas kot enega ključnih dejavnikov uspešnosti poslovanja, medtem je vedno več podjetij deluje prav pod pritiskom časa in nenehnega prilagajanja sprotnim (just in time) produkcijskim sistemom.  

 

Za boljšo ponazoritev navajam odgovor, ki sem ga dobil leta 1995 od skupine skandinavskih razvojnih agencij na vprašanje, koliko sredstev namenijo pri nekem skladu za financiranje projektov razvoja informacijske družbe (infrastruktura). Enoglasno so mi odvrnili: nič! Pojasnili so mi, da njihovi administrativni postopki za tovrstno poizvedovanje zahtevajo od devet do dvanajst mesecev, kar pa je bilo dlje od povprečnega življenjskega kroga strojne in programske opreme. 

 

Vstop desetih novih držav v Evropsko unijo pomeni priložnost za tiste posle, podjetja in javne ustanove, ki se bodo znali nenehno prilagajati in ustvarjati nove ideje ne glede na svojo velikost (spomnite se frizerja). Za preostale pa bo Evropa postala glavni grešni kozel za vse njihove težave.