Bilanca protikriznih ukrepov

Če smo oktobra lani prvič uradno začeli govoriti o začetku takrat še finančne krize, pomeni, da je zdaj za nami že prvega pol leta krize, ki je globlja, kot se je na začetku napovedovalo. V teh šestih mesecih imamo za seboj dva vladna paketa protikriznih ukrepov, tretji je v pripravi. Spomnimo se, prvi paket je vlada pripravila decembra lani, drugega na začetku leta, tretjega pripravlja v teh tednih. Ukrepi iz prvih dveh paketov so bili predvsem gasilske narave. Vlada je s šok ukrepi poskušala na hitro omejiti vpliv krize. Med drugim je povišala olajšave za investicije v opremo, dokapitalizirala SID banko, zagotovila dodaten denar Slovenskemu podjetniškemu skladu in tako naprej. Med ukrepi so bile najbolj na prepihu subvencije za skrajšan delovni čas. Gospodarstvo jih ni sprejelo najbolje, minister Svetlik pa jih je vseskozi vneto zagovarjal, čeprav tudi sam trdi, da koristijo predvsem podjetjem, ki so utrpela največ 20-odsotno zmanjšanje naročil. Pomladanski, tretji paket protikriznih ukrepov pa je po zagotovilih vladnih predstavnikov naravnan tudi v strukturne spremembe, ki bi morale zagotoviti dolgoročne učinke.  

Gospodarstvo z ukrepi ni zadovoljno 

Velik del ekonomistov z dosedanjim delom vlade ni zadovoljen. Dr. Maks Tajnikar in drugi ugotavljajo, da so ukrepi preveč socialni, pasivni in premalo razvojni. Usmerjeni so v golo preživetje, ne pa v prihodnost. Kako pa ukrepe ocenjuje gospodarstvo? 

 

Tudi Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov s prvima dvema paketoma ukrepov ni zadovoljno. »Objektivno gledano pa tudi druge države niso veliko uspešnejše, ker tudi one iščejo ukrepe, ki bi prijeli,« pravi generalni sekretar združenja Igor Antauer. »Mislim, da bo treba socialni dialog še okrepiti in se začeti dogovarjati, ne samo pogovarjati.« Antauer pričakuje, da bo vlada čim prej korenito posegla na tri področja, ki jih sicer ni moč spremeniti čez noč. Morala bi omogočiti fleksibilno zaposlovanje, spremeniti politiko na področju brezposelnih oseb in začeti spremembo pokojninskega sistema. »Iskreno tudi upam, da bo instrument čakanja na delo, če bo le povezan z drugimi ukrepi, uspešen. Vendar prvi predlog, ki nam je bil predstavljen na Ekonomsko-socialnem svetu, ni bil tak. Uporaben bi bil le za velika podjetja, ne pa za mala.«