Beton je pretežak za globalizacijo

Sprehod po novi proizvodni liniji betonarne Oblak v Logatcu, najsodobnejši v tem delu Evrope, kjer izpod strojev 'padajo' raznovrstni tlakovci, pokaže vso razkošnost večmilijonskega vložka, ki si ga je podjetnik Bogdan Oblak drznil tvegati kljub krizi. »Eh, ni bil ravno tako drzen podvig, saj smo širitev načrtovali že pred krizo, ko nam je še vsem šlo kar dobro. Šele ko smo imeli leta 2007 podpisane že vse kreditne in gradbene pogodbe, se je začelo na veliko govoriti o krizi, o njenem trajanju in posledicah. Če bi šlo, bi takrat ustavil projekt, a k sreči to ni bilo mogoče. To bi bila moja največja napaka. Odločitev za naložbo je bila gotovo dobra, čeprav je sprva kazalo, da zaradi krize ne bo tako. Grizli smo in z lastnimi sredstvi, lizingi, posojili in kompenzacijskimi posli ustvarili finančni paket, ki je uspel pokriti investicijo,« pojasnjuje ozadje logaški podjetnik.

 

 

Bogdan Oblak se zaveda, da v tem času bančnih posojil ne bi dobil tako lahko. »Saj banke dajejo posojila tudi zdaj, vendar zahtevajo tako močne garancije, da je kapitalsko zelo težko pokriti vsa zavarovanja. Država pa ni preveč spodbudna do investicij, brezobzirno terja svoje, pri tem pa ne pomisli, da podjetnik z investicijami odpira nova delovna mesta, kar pomeni nove davke zanjo, dodatno kroženje denarja.« Po njegovem mnenju tudi lokalna skupnost ni dosti boljša in ne razmišlja dolgoročno o prednostih razvoja podjetništva, saj če proda kupljeno zemljo za podjetniške cone po trikratni ceni od njene realne vrednosti po komunalni ureditvi, to ni ravno spodbudno. »To je golo zaslužkarstvo, ki se ga lokalne skupnosti po svoji funkciji ne bi smele iti,« meni Oblak.