Balderjeva pot pod okrilje multinacionalke

Določbe pogodbe, tudi cena, za katero so podjetje prodali, so poslovna skrivnost, nam je povedal Balderjev prokurist in nekdanji solastnik Bojan Marin. Ni pa poslovna skrivnost okvirni potek prodaje, ki ga prodano podjetje običajno doživi le enkrat v svojem življenjskem ciklu. 

Balder je na evropskem trgu profesionalnih zaščitnih čelad za varjenje že približno dve desetletji. Podjetje je izšlo iz Inštituta Jožef Stefan, kjer so Marin in še dva solastnika delali kot raziskovalci. Z zaščitno opremo, čeladami za varjenje s samodejnim optičnim preklopnikom na podlagi tehnologije tekočih kristalov, ki ne popačijo barv, pokrivajo med 5 in 10 odstotki evropskega trga profesionalne delovne zaščite. A je njihov tržni delež in znanje ter povezava z raziskovalnim inštitutom privabila ameriško multinacionalko s 60.000 zaposlenimi in letnim prometom, ki znaša skoraj pol slovenskega BDP.  

»Ves čas obstoja Balderja so nas obletavali večji konkurenti, z večino smo bili v dobrih odnosih in se pogovarjali o sodelovanju, tipali so teren, nikoli pa ni bilo nič konkretnega. Tudi ljudje iz Kimberly-Clarka so začeli previdno, k nam so poslali skavta, potem se pol leta ni zgodilo nič, pa spet nekaj malega in spet nič. Jeseni leta 2010 se je začelo zares. Ob obisku sejma varilne tehnike v ZDA, na katerega gremo vsako leto, so začeli spraševati o podatkih, bilancah …,« opisuje začetke Marin. Ker prodaja podjetja ni bila nujna, saj bi še nekaj let brez težav poslovali v prejšnjih okvirih, je imel Balder dober izhodiščni položaj. Še dva tedna pred podpisom pogodbe bi lahko prodajo ustavili, če določeni pogoji ne bi bili izpolnjeni. A Marin priznava, da so bila pogajanja trd oreh.