Angleža v slovenskih hribih

Sarah in Keith Hogg: »Kot tujec v neki državi se malce težje znajdeš kot v domačem okolju, zato je vsekakor dobro najti strokovno usposobljenega domačina, ki mu lahko zaupaš in ki ti utira pot skozi vse prepreke.«

Zanju bi lahko rekli, da evropsko skupnost resnično razumeta kot svojo širšo domovino, saj sta se Sarah in Keith Hogg vsakih nekaj let preselila v drugo državo, si na novo ustvarila življenjski in delovni prostor, nato pa, ravno ko sta se dobro ustalila, znova zakoračila v nov življenjski in podjetniški izziv v drugi državi.

Na sledi soncu

Sarah je nekega sončnega zgodnjejesenskega dne na plaži v Turčiji, medtem ko se je kislo jesensko vreme že naselilo v domači Angliji, navrgla, da bi bilo lepše živeti v neki toplejši in bolj sončni deželi, kot je njuna domovina. Vedno praktični in za akcijo razpoloženi Keith, pa je preprosto dejal: »Zakaj pa ne?« Ker je Sarah znala italijansko, sta se odločila, da poizkusita v Italiji. Še isto jesen sta pustila službi v Angliji in obiskala prijatelje v Toskani, kjer sta slišala, da je lepo.

Med potepanjem po pokrajini sta opazila, da je tam kar veliko zapuščenih, nekoč prikupnih hiš. Kupila sta eno, ter jo začela obnavljati. Ker sta vsa zidarska in druga obrtniška dela večinoma opravila sama, je obnova trajala pošteni dve leti, nato pa sta preko angleške agencije vilo dala na trg za tedenske počitniške najeme. Po slabem letu razmeroma uspešnega oddajanja sta dobila ponudbo za odkup. In sta vilo prodala, kupila drugo, ter jo v naslednjih dveh letih obnovila. Tudi to sta kmalu prodala in začela z obnovo tretje, a že med začetnimi prenovitvenimi deli, se je Keithu ustavilo. »Potrebujem spremembo, ki mi bo dala nov zagon. Novo državo.« Ugasnila sta italijansko podjetje, ki ju je preživljalo sedem let, ter si našla nov izziv na severni francoski obali.

Jadranje proti Sloveniji

Skoraj leto dni sodnih poti je trajal boj za novo hišo, ki sta jo našla v Bretanji. Posestvo je bilo namreč zaradi neplačanih davkov prejšnjih lastnikov sodno obremenjeno. Naveličana zavlačujočih sodnih poti sta sklenila, da v Franciji ne bosta več izgubljala časa, temveč si bosta privoščila daljši oddih. Pozno jeseni leta 2004 sta prijadrala med grške otoke, v enem od pristanišč pa je Sarah med jutranjo kavo prebrala članek o lepotah Slovenije, nove članice Evropske unije. Zima je bila pred vrati, kje jo bosta prebila? Pa pojdiva pogledat Slovenijo, sta se odločila.