Ali so podatki o kupcih res brez koristi?

Vsi smo že večkrat slišali, da je zbiranje podatkov o kupcih dobičkonosno. Zato mnoga podjetja zbirajo podatke o kupcih. Ko pa je treba s temi podatki povečati prodajo, se zatakne. Nekatera podjetja pa se vrednosti podatkov o kupcih niti ne zavedajo.

 

 

Podjetja že razpolagajo z najpomembnejšimi podatki – to so podatki, ki jih moramo izpisati na račun: datum, izdelki, cene, popusti … Ti podatki so najpomembnejši zato, ker prikazujejo realno nakupno obnašanje naših kupcev. Iz drugih podatkov o naših kupcih lahko samo bolj ali manj pravilno sklepamo o njihovem nakupnem obnašanju.

 

Nekatera podjetja ne zbirajo naslovov svojih kupcev, na primer Spar. Tako ne morejo poznati nakupnega obnašanja posamičnih kupcev in jim tudi ne morejo prilagoditi ponudbe. Nasprotno pa Tuš pozna naslove večine svojih kupcev. Seveda jih ne zbirajo ob vsakem nakupu, ampak so kupcem podelili članske kartice Tuš klub. Eden od namenov te kartice je identificirati kupca ob njegovem nakupu. Poskrbeti morajo, da kupci kartico na blagajni pokažejo, zato na to kartico vežejo vedno nove ugodnosti. Podobne kartice poznajo tudi Mercator, Merkur, Hervis in druga, tudi bistveno manjša podjetja.

 

Pomembna skupina podatkov so podatki o dejanjih kupca: o obisku v trgovini, iskanju informacij, reklamaciji, klicu v klicni center, obisku spletne strani … Ti podatki kažejo na željo po nakupu, čeprav do nakupa morda še ni prišlo. Tudi tukaj si lahko pomagamo s klubsko kartico, saj je na njej zapisana številka kupca. V kombinaciji z dobrim sistemom upravljanja odnosov s kupci nam lahko tudi ti podatki pomagajo pri povečanju prodaje – predvsem v panogah, kjer je frekvenca nakupov manjša, vrednost posamičnega nakupa pa večja.