Ali moramo svetovalcu povedati »vse«?

Dandanes lahko zelo veliko informacij o konkurenci najdemo na spletu. Na voljo so javne baze in plačljive strani, na katerih javne podatke »nadgradijo« z malo manj javnimi. Pa vendar je poslovanje vsakega pravnega subjekta določena skrivnost, ki naj takšna tudi ostane. Precej skrivnosti moramo razkriti, če potrebujemo dodaten denar. Če želimo pridobiti kapitalski vložek, potem moramo na skrivnosti pozabiti. V veliki meri tudi, če želimo dobiti denar od banke. Banke namreč ne marajo presenečenj v poslovanju! Tako ji moramo povedati skoraj vse. Zadržimo lahko seveda podrobnosti (skrivnosti) iz proizvodnje, kaj, kar se je ravno zgodilo, pa se še ne vidi v poročilih …

 

Kodeks ni 100-odstotna varovalka 

Sicer pa so poslovne skrivnosti naša stvar. Tako kot odločitev, da bi najeli strokovnjaka, svetovalca, ki bi dodal nove ideje, preveril stare … Načeloma ni razloga, da svetovalcu ne bi zaupali. Imajo svoje kodekse (Kodeks Evropske federacije nacionalnih združenj svetovalcev, Kodeks Slovenskega združenja svetovalnih organizacij pri GZS …), ki določajo, da so vse informacije, ki jih ni v javnih bazah, poslovna skrivnost, ki jo morajo svetovalci absolutno čuvati. Vendar pa kodeksa ne dajeta podlage za čuvanje pri policijskih in sodnih preiskavah, tako kot je to pri odvetnikih, duhovnikih in zdravnikih. Torej, če imate v svojem podjetju kaj tako zelo spornega, raje ne najemite svetovalca! Velika verjetnost je namreč, da bi kaj takega po naključju našel ali bi mu celo vi povedali. In potem sta oba v zadregi.