Ali lahko direktor družbe po upokojitvi še naprej opravlja funkcijo direktorja in kako to vpliva na njegovo pokojnino

Na podlagi sklepa skupščine je oseba imenovana za direktorja družbe za določeno mandatno obdobje. V času mandatnega obdobja pa direktor izpolni pogoje za starostno upokojitev. Ali lahko direktor družbe, tudi po upokojitvi, še naprej opravlja to funkcijo? Ali ima to kakšen vpliv na pravico prejemanja pokojnine oz. na samo višino pokojnine?   

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ-1) določa, da zavarovanec pridobi pravico iz obveznega zavarovanja z dnem, ko so izpolnjeni pogoji za pridobitev pravice, pri čemer pa je pogoj za pridobitev pravice do pokojnine prenehanje obveznega zavarovanja. To pomeni, da v trenutku, ko se oseba upokoji, ne sme biti obvezno zavarovana kot:
- delavec, zaposlen na območju Republike Slovenije;
- izvoljen ali imenovan nosilec javne ali druge funkcije v organih zakonodajne, izvršilne ali sodne oblasti v Republiki Sloveniji ali v organih lokalne samouprave, če za to prejema plačo;

- oseba, ki v okviru kakšnega drugega pravnega razmerja opravlja delo, za katerega prejema plačilo najmanj v mesečnem znesku minimalne plače;
- oseba, ki kot svoj edini ali glavni poklic kot samostojni podjetnik posameznik opravlja pridobitno dejavnost;
- oseba, ki kot svoj edini ali glavni poklic samostojno opravlja drugo dovoljeno dejavnost;

- družbenik zasebne družbe ali zavoda v Republiki Sloveniji, ki je poslovodna oseba in ni zavarovan na drugi podlagi. 

V primeru, da oseba po upokojitvi ponovno sklene delovno razmerje, je izvoljena ali imenovana za nosilca javne ali druge funkcije, za katero prejema plačo oz. nadomestilo plače za opravljanje te funkcije, ali začne opravljati dejavnost, na podlagi katere je zavarovana, ponovno pridobi lastnost zavarovanca in se ji pokojnina v tem času ne izplačuje. 

Izjemo od navedenega pravila predstavlja institut delne pokojnine, saj se uživalcu delne pokojnine, le-ta še naprej izplačuje. Pravico do delne pokojnine namreč pridobi zavarovanec, ki je izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, če je v delovnem razmerju z največ polovico polnega delovnega časa, to je največ 4 ure dnevno oz. 20 ur na teden.  

V drugih primerih, ko uživalec pokojnine ponovno pridobi lastnost zavarovanca (pokojnina se mu v tem času ne izplačuje), se mu pokojninska doba in plača iz ponovnega zavarovanja upoštevata pri ponovni odmeri pokojnine ob prenehanju lastnosti zavarovanca. Upravičenec pa lahko zahteva, da se mu namesto ponovne odmere že uveljavljena pokojnina odstotno poveča glede na obdobje zavarovalne dobe, dosežene v času ponovnega zavarovanja. 

Na samo uživanje in višino pokojnine ne vpliva:
- opravljanje samostojne umetniške ali druge kulturne dejavnosti;
- opravljanje samostojne dejavnosti s strani samozaposlenega, če v obdobju zadnjih treh let dobiček iz dejavnosti ne presega letnega zneska minimalne plače v tem letu;
- opravljanje dejavnosti samozaposlenega, ki je izpolnil pogoje za pridobitev pokojnine in dopolnil 63 let (moški) ali 61 let (ženske), če dejavnosti ne opravlja z osebnim delom, ker ima zaposlenega vsaj enega delavca za opravljanje te dejavnosti ali je do uveljavitve pravice do pokojnine opravljal isto dejavnost v enakem obsegu, vendar je bil zavarovan na podlagi delovnega razmerja;
- opravljanje nekaterih drugih dejavnosti (ustvarjanje po pravu intelektualne lastnine).  

V zgoraj navedenih primerih se torej uživalec pokojnine lahko odloči, da se mu pokojnina izplačuje, vendar se mu v tem primeru ta čas ne upošteva za odstotno povečanje že odmerjene pokojnine oz. za novo odmero pokojnine. 

Poleg tega pa na samo višino izplačila vplivajo nekateri drugi dohodki uživalca pokojnine, vendar le v primeru, da še ni dopolnil polne starosti. Uživalcu pokojnine, ki še ni dopolnil starosti 63 let (moški) ali 61 let (ženska) in ki poleg pokojnine pridobiva dohodke, ki se skladno z zakonom vštevajo v osnovo za obračun dohodnine v Republiki Sloveniji oziroma v tujini, se znesek pokojnine zmanjša sorazmerno z višino teh dohodkov. Med te odhodke se štejejo:
- vsi osebni prejemki za delo po pogodbah o delu in druga izplačila za delo, razen dohodkov iz premoženjskih pravic po davčnih predpisih;
- dohodki iz dejavnosti, od katerih je bila obračunana dohodnina za zadnje koledarsko leto, za katero je bila obračunana dohodnina. 

 

Znesek pokojnine se zmanjša le v primeru, če povprečni mesečni dohodek (torej skupni znesek mesečnih, zgoraj navedenih dohodkov, ki jih upravičenec dobiva poleg pokojnine), presega 55% povprečne mesečne minimalne plače za koledarsko leto, za katero je bila obračunana dohodnina. 

Znesek pokojnine v tekočem letu se tako zmanjša:
- za 5%, če povprečni mesečni dohodek presega 55% povprečne mesečne minimalne plače za prejšnje koledarsko leto, za katero je bila obračunana dohodnina;

- za 7%, če povprečni mesečni dohodek presega 80% povprečne mesečne minimalne plače za prejšnje koledarsko leto, za katero je bila obračunana dohodnina;
- za 10%, če povprečni mesečni dohodek presega 130% povprečne mesečne minimalne plače za prejšnje koledarsko leto, za katero je bila obračunana dohodnina;
- za 13%, če povprečni mesečni dohodek presega 180% povprečne mesečne minimalne plače za prejšnje koledarsko leto, za katero je bila obračunana dohodnina;

- za 16%, če povprečni mesečni dohodek presega 230% povprečne mesečne minimalne plače za prejšnje koledarsko leto, za katero je bila obračunana dohodnina;
- za 19%, če povprečni mesečni dohodek presega 280% povprečne mesečne minimalne plače za prejšnje koledarsko leto, za katero je bila obračunana dohodnina;
- za 22%, če povprečni mesečni dohodek presega 330% povprečne mesečne minimalne plače za prejšnje koledarsko leto, za katero je bila obračunana dohodnina;

- za 25%, če povprečni mesečni dohodek presega 380% povprečne mesečne minimalne plače za prejšnje koledarsko leto, za katero je bila obračunana dohodnina;

- za 28%, če povprečni mesečni dohodek presega 430% povprečne mesečne minimalne plače za prejšnje koledarsko leto, za katero je bila obračunana dohodnina;

- za 31%, če povprečni mesečni dohodek presega 480% povprečne mesečne minimalne plače za prejšnje koledarsko leto, za katero je bila obračunana dohodnina. 

Zmanjšana pokojnina se izplačuje od 1. januarja naslednjega leta po vročitvi odločbe Davčne uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju: DURS) o dohodkih iz obdobja po pričetku izplačevanja pokojnine, glede na katere se ugotavlja odstotek zmanjšanja pokojnine (to pomeni, da bi dodatni dohodki uživalca pokojnine, doseženi v letu 2004, vplivali na višino njegove pokojnine v letu 2006). 

Podatke o dohodkih je DURS dolžan posredovati Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Poleg tega pa tudi ZPIZ-1 nalaga uživalcu pokojnine obveznost obveščanja zavoda o vsaki osebni ali dejanski okoliščini oz. njeni spremembi, ki vpliva na pravico do pokojnine, njen obseg ali izplačevanje. Če je uživalec pokojnine dohodke pridobil v drugi državi, je izrecno določeno, da je dolžan zavodu predložiti odločbo o obračunu dohodnine v tej državi v roku 15 dni po datumu vročitve.  

PRAVNI VIR:
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (UL RS 20/2004)