AL Invest – spodbuda sodelovanju podjetij EU in LA

AL Invest je eden od programov Evropske unije, namenjen pospeševanju sodelovanja s tretjimi trgi, v tem primeru z državami Latinske Amerike, vključujoč Mehiko in Kubo, le Karibi so izključeni. Program je ustanovila Evropska komisija leta 1994, trenutno pa poteka tretje programsko obdobje 2004-2007, v katerem je na voljo 52,5 milijona evrov. Slovenija je uradno pristopila k programu maja 2005, ko je Gospodarska zbornica Slovenije podpisala pogodbo in uradno postala partner v programu.  

Trenutno v programu sodeluje čez 200 sodelavcev iz več kot 47 držav. Iz latinskoameriških držav so v programu najaktivnejši Argentinci, sledijo Mehičani, Brazilci in Paragvajci. V Evropi so najaktivnejši Španci in Italijani, popolnoma neaktivni pa so Portugalci. 

Dejavnosti, ki jih program podpira 

Program podpira osem dejavnosti, od katerih jih je pet namenjenih malim in srednjim podjetjem, tri pa izvajalcem programov (GZS). Vsem dejavnostim je skupno to, da morajo za izvedbo posameznega dogodka zagotoviti sodelavce z obeh celin, običajno iz vsaj treh držav, in minimalno število podjetij, pojasnjuje Alenka Gorjup, odgovorna za program AL Invest pri GSZ-ju.  

Dejavnosti za podjetja so namenjene tako podjetjem, ki šele razmišljajo o sodelovanju z Latinsko Ameriko, kot tudi tistim, z že sklenjenimi posli.  

Dejavnosti za podjetja 

1. Poslovna srečanja - sredstva 30 milijonov evrov

To je najpogostejša oblika dejavnosti, za katere je namenjeno 60 odstotkov vseh sredstev. Običajno poslovna srečanja potekajo v okviru večjih mednarodnih sejmov. Namenjena so podjetjem, ki že poznajo določen trg in želijo povečati krog poslovnih stikov in natančneje spoznati možnosti na določenem trgu. Na sejmu potekajo dvodnevna organizirana srečanja med podjetji. Eno podjetje ima lahko med 10 in 12 sestanki na sejem.  

Primer tovrstnega srečanja bo sejem Biofach 2006 v Nemčiji, katerega glavni organizator je iz Argentine. Lani se je tega sejma udeležilo 217 podjetij iz 14 držav (76 iz Latinske Amerike in 141 iz Evrope). Drug sejem s srečanji je IPACK-IMA v Milanu. 

2. Evropski ali latinskoameriški tedni – sredstva 2 milijona evrov

Cilj je pospešiti internacionalizacijo malih in srednjih podjetij z vodenimi obiski mednarodnih sejmov ter predstavitvijo natančnih tržnih in pravnih okvirov o izbranem trgu. Dejansko gre za spoznavanje trga. Ni pa to neposredno povezano s poslovnimi pogovori, temveč je namenjeno zlasti podjetjem, ki še nimajo konkretnih stikov na določenem trgu. 

Primer je obisk večjega sektorskega sejma, na primer v Braziliji, ki ga obiščejo, recimo, podjetja iz Slovenije in Italije. Glavni organizator poskrbi za izdelavo predstavitvenih gradiv s splošnimi in specifičnimi (sektorskimi) informacijami, postavitev skupne stojnice (meeting point), voden obisk, organizacijo seminarja za podjetja iz določene stroke in po želji tudi obiske podjetij v Latinski Ameriki.  

3. Razvoj partnerstev - sredstva 1,2 milijona evrov

Podpora podjetjem, ki so že vzpostavila stike, sklenila pogodbe o sodelovanju ali izdelala skupni poslovni načrt. Zdaj pa potrebujejo podporo pri nadaljnjem razvoju projekta (šolanja ...). 

Primer je podpora podjetju, ki je prodalo na tuji trg tehnologijo in opremo, zdaj pa želi izvesti še šolanje. 

4. Pomoč pri izdelavi poslovnega načrta - sredstva 4 milijone evrov

Podpora petim podjetjem iz Evrope in Latinske Amerike, ki že imajo izdelan okvirni poslovni načrt internacionalizacije ali so že delno prisotni na tujem trgu. Ocenita se realnost načrta in primernost podjetij za medsebojno sodelovanje, saj morajo podjetja zelo natančno poročati o ustvarjenem poslu. Eden od ciljev programa je ustvariti promet vsaj v višini 150 tisoč evrov.  

5. Usposabljanje za mala podjetja (CAPYME)

Cilj je podjetjem iz EU-ja in Latinske Amerike ponuditi uporabne informacije in praktična orodja, ki bodo pospešila proces internacionalizacije in okrepila obstoječe trgovske vezi in sodelovanje. Tu je EU v vlogi posrednika znanja - evropski strokovnjak svoje zanje posreduje latinskoameriškemu podjetju. EU daje tehnologijo in znanje, LA daje surovine oziroma tisto, kar imajo.  

Primera sta prenos tehnologije in izobraževanje o pravnih podlagah poslovanja v EU-ju ali LA v določenem sektorju. Recimo, Italijani so imeli projekt prenos tehnologije za predelavo bivoljega mleka v mocarelo. 

Najmočnejši sektorji 

Program pokriva vsa področja gospodarstva. Toda, kot pojasnjuje Alenka Gorjup, iz statistik prejšnjih let je razvidno, da so bila določena področja bolj zastopana od drugih. Tako najbolj prevladujejo dogodki, organizirani za:

·        živilsko industrijo - 16 %,
·        okoljevarstvo – 11% (potrebe LA so tu vedno večje, skrb za okolje narašča),
·        stroje in strojno opremo – 10 %,
·        informacijsko tehnologijo – 6 %,
·        storitve – 6 %. 

Zakaj trg Latinske Amerike 

Latinska Amerika je trg z več kot 500 milijoni prebivalcev, hitro gospodarsko rastjo, veliko absorpcijsko močjo, skratka eden najbolj dinamičnih trgov na svetu, pojasnjuje Alenka Gorjup. V času gospodarske krize niso vlagali, zdaj pa so se naenkrat pojavile velike potrebe, da se zadeve obnovijo in zamenjajo. Težava je v tem, opozarja Alenka Gorjup, da zdaj nimajo na voljo veliko denarnih sredstev, zato je tu tudi možnost prodaje starejših tehnologij oziroma takšnih, ki so boljše od njihovih sedanjih tehnologij, niso pa tržna novost.  

Menjava Slovenije z državami LA raste, še vedno pa je delež v skupni menjavi zanemarljiv. Leta 2004 je bil le malo več kot odstotek. Slovenija je še vedno večji uvoznik iz LA kot izvoznik, zato v večini primerov naši podjetniki iščejo čim boljše dobavitelje iz LA. 

Priložnosti za slovenska podjetja 

Latinska Amerika išče zlasti nove tehnologije, strojno opremo in znanje. To, kar lahko slovenska podjetja zelo uspešno tržijo, so izdelki z višjo dodano vrednostjo in tako imenovani nišni izdelki, poudarja Alenka Gorjup. Prednost naših podjetij je, da so v večini zelo fleksibilna in sposobna omogočiti tudi izvoz v zelo omejenih količinah. Kot pravi, ji je strokovnjak za Latinsko Ameriko omenil, da je naša prednost v tem, da nismo tako veliki, da bi ogrožali velikane - multinacionalke, tako da si lahko s premišljenim nastopom zagotovimo svoj tržni delež.  

Dejstvo je, da se ta trg počasi prebuja in odpira, pravi. Problem pa je, da je zelo oddaljen in, razen Čila, precej zahteven glede birokracije. Potrebno je precej potrpljenja, pri izbiri poslovnega partnerja pa previdnosti, saj se lahko hitro opečete. Tu je tudi prednost programa, pravi Alenka Gorjup, saj tisti, ki organizira dogodek, dobro preveri sodelujoča podjetja.  

Kaj program financira 

AL Invest krije 80 odstotkov vseh organizacijskih stroškov, od priprave srečanj, dokumentacije, računalniške obdelave, najema dvoran za sestanke, seminarjev, obiskov v podjetjih ... Podjetjem pa ne krije stroškov potovanja in namestitve njihovega predstavnika. Stališče konzorcija AL Invest, ki potrjuje dejavnosti, je, da mora biti podjetje, ki želi prodreti na trg LA, sposobno samo pokriti vsaj te stroške. Tako se seveda želijo izogniti tudi »poslovnemu turizmu«. Morda bodo nekatera podjetja to imela za pomanjkljivost, vendar program nedvomno omogoča veliko koristnega in olajša dostop do trga Latinske Amerike, pravi Alenka Gorjup.