Akrapovič – tehnični in finančni genij

Ob napovedi serije člankov o podjetniškem financiranju smo obljubili, da bomo posamezne poglede na to sicer izjemno široko in kompleksno problematiko skušali čim bolj praktično razložiti in jo osvetliti s konkretnimi zgledi in komentarji finančnega položaja podjetij, ki jih v javnosti bolj ali manj poznamo kot uspešna. Bralci bi se tako imeli ob zgledih konkretnih in resničnih podjetij in podjetnikov priložnost seznaniti z nekaterimi ključnimi skrivnostmi finančnega poslovanja podjetij, zahtevnejši bralci pa bi o finančnem poslovanju obravnavanih podjetij lahko celo kritično presojali, ali je financiranje podjetja zdravo ali ne. Ko skušamo pisati o podjetništvu in posameznih vidikih poslovanja, naj si gre za izobraževalne ali poljudne teme, ostaja večna dilema, ali je bolj smiselno pisati o zgodbah o uspehu ali o zgodbah, ki so se končale bolj klavrno. V pozitivnem duhu smo se odločili kot prvo v seriji predstaviti podjetje Akrapovič, d.o.o., katerega edini lastnik je podjetnik leta 2004 Igor Akrapovič.    

Znanost in umetnost izdelave izpušnih sistemov 

Pred štirinajstimi leti ustanovljeno podjetje, ki izdeluje izpušne sisteme za motorna kolesa, je v tržnem segmentu najvišjega kakovostnega razreda omenjenih naprav vodilno na svetu. Na domačem trgu so v letu 2004 ustvarili manj kot 2 odstotka od več kot 4 milijard tolarjev prometa.

Velika večina motoristov – bikerjev v Evropi in drugod po svetu bo ob imenu oziroma blagovni znamki Akrapovič pogledala s spoštovanjem in odobravanjem. Ugled blagovne znamke je slikovito popisal eden od zagrizenih domačih motoristov, voznik 1300-kubične pošasti, ki hitro razvije 300 in več kilometrov na uro: »Akrapovič je zakon. Enostavno ga moraš imeti. Ko si kupiš takle motor, v nekaj tednih zamenjaš serijsko vgrajeni izpuh za Akrapovičevega.« To pove vse ...  

Igor Akrapovič je še vedno glavni motor podjetja v razvojnem smislu. Vendar odkrito priznava, da najraje in najboljše stvari počne v razvoju in izboljšavah izdelka. Vodenje zaposlenih, finančne stvari in podobni menedžerski opravki ga, kot odkrito priznava, ne veselijo. Zato je pred štirimi leti najel direktorja, da operativno vodi stvari. Robert Ličen, izvršni direktor podjetja Akrapovič d.o.o., je bil lani izbran za najboljšega mladega menedžerja v Sloveniji. Medtem ko Robert večinoma vodi »trdi« del posla, se Igor Akrapovič, kot se rad pošali, ukvarja z umetnostjo. Izdelati dober izpušni sistem je po njegovih besedah v 90 do 95 odstotkih stvar znanja in tehnologije, ki se je je moč naučiti ali jo kupiti, in v 5 do 10 odstotkih umetnost, v kateri je Igor Akrapovič z ekipo sodelavcev najbrž najboljši na svetu.    

Zakaj je Akrapovič pri motoristih »zakon«? 

Vrnimo se za hip k njihovemu izdelku, torej k izpušnim sistemom za motorna kolesa. Večinoma jih prek zastopnikov prodajajo končnim kupcem v specializiranih motorističnih trgovinah. Njihov sistem je »zakon« zaradi treh razlogov: je lažji od konkurenčnega, saj je izdelan iz titana, je privlačen na pogled in motorju omogoča, da iztisne iz sebe več. Ko sem te lastnosti preverjal pri svojem znancu motoristu, je vse s kimanjem potrdil in pristavil še eno lastnost, ki je Igor Akrapovič ni omenil: zvok. »Akrapoviča enostavno slišiš in tisti zvok je prava stvar.« Cena? To je vprašanje za tiste, ki ne razumejo ničesar! Igor Akrapovič pravi: »Kakšnih 20 % višja od konkurence.« Motoristični znanec pa: »Cena? Nimam pojma! Ni važno! Ko ga moraš imeti, ga pač kupiš.« Na vprašanje o tržnem deležu Igor Akrapovič odgovarja, da je to relativna stvar: »Vsi izpuhi na svetu − zanemarljivo, morda 1 odstotek; tržni segment, ki nas zanima − 70 odstotkov svetovnega tržnega deleža.«    

Dvainpolkratna dodana vrednost 

Verjetno je po vseh teh podatkih jasno, da govora o zelo kompleksnem finančnem položaju podjetja ne more biti. Kljub vsemu si poglejmo nekatere podatke iz sicer nerevidiranih izkazov za leto 2004, ki še niso dostopni v javnih zbirkah, vendar so nam v podjetju kljub vsemu prijazno dovolili njihovo objavo. Najprej poglejmo dodano vrednost, o kateri je v Sloveniji veliko govora. Dodana vrednost je, poenostavljeno rečeno vse, kar zaposleni in lastniki odnesejo domov, torej plače in dobički. Kot je razvidno iz tabele 1, gre pri poslovanja podjetja Akrapovič za dobrih 2,5-kratno dodano vrednost ali v absolutnih številkah: dobrih 200 ljudi ustvari 2 milijardi dodane vrednosti, kar je po glavi približno petkrat toliko, kot je slovensko povprečje. Potrebujemo gospodarsko strategijo? Izdelujmo izpušne cevi: »Slovenija – dežela najboljših izpušnih cevi za motorna kolesa.« 

Tabela 1: Izvleček iz izkaza poslovnega izida (v 000 SIT):

Skupni prihodki	4.111.355	%
Stroški materiala in storitev	1.593.222	39
Stroški dela	1.153.249	28
Amortizacija	330594	8
Drugi odhodki	11.721	0

Vir: Interne evidence podjetja   

Sami svoj poslovni guru 

Seveda se do takih rezultatov ne pride po naključju. Sprehod po podjetju in bežen ogled poslovnega procesa nam hitro da misliti, da poslovnih knjig, ki so jih spisali različni guruji, niso kaj prida brali. Da jim ne bi delali krivice: gotovo so jih brali, vendar v njih zapisanega znanja niso kaj prida uporabili. Filozofija »delaj vse doma« (razen nalepk, embalaže in posebnih vzmeti) nekako ni v duhu tistih poslovnih načel, ki pravijo: »Daj delat drugim vse, v čemer nisi najboljši«. Pri Akrapoviču odgovarjajo: »Mi smo v vsem najboljši, tudi pri izdelavi najbolj drobnih vijakov, s katerimi se pritrdi izpušna cev na glavo motorja«. Razvoj, za katerega bi človek pomislil, da je strašansko sofisticiran, pa je v zadnji fazi pravzaprav umetnost, je drug element. »Na trgu je nekaj programskih paketov, ki računajo optimalne dimenzije izpuhov, vendar noben paket ne izračuna vsega. Potem pridemo mi ...« Izjemno majhni režijski stroški, malo zaposlenih delavcev v režiji, stalno vlaganje v najnovejšo opremo ... vse to so, kot kaže, zidaki v izjemni finančni konstrukciji podjetja Akrapovič. Ali imajo tudi tekmeci take dobičke, smo vprašali Igorja Akrapoviča. »Kje pa,« odgovarja, »to je najbrž zato, ker konkurenca bistveno več vlaga v marketing, mi pa raje v opremo«. Še ena potrditev starega reka, da se dobro blago samo prodaja. 

Tabela 2: Izvleček iz bilanca stanja na dan 31. 12. 2004 (v 000 SIT):

SREDSTVA		OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV
Stalna sredstva	2.261.517	Kapital	3.648.728
Zaloge	1.236.650	Dolgoročne obveznosti	155.758
Terjatve	521.137	Kratkoročne obveznosti	587.692
Dobroimetje pri bankah	346.154
Finančne naložbe	26.540
Drugo	180
Skupaj	4.392.178		4.392.178

Vir: Interne evidence podjetja   

Eksotična likvidnost 

Po eni strani dobri plačilni pogoji, ki jih omogočajo dobavitelji repromateriala (titan jim v posebni leguri izdelujejo na Japonskem), po drugi strani pa »disciplinirani« kupci, ki redno plačujejo (doslej praktično niso odpisovali terjatev), jim omogoča izjemno likvidnost. Kar je v slovenski praksi skoraj eksotika: denarna sredstva jim celo ostajajo. Drzen pomislek avtorja, da te presežke likvidnih sredstev morda nalagajo v kakšne druge projekte, se je hitro sesul: »Ne, denar enostavno varčujemo za naslednji investicijski cikel!« Naložbe v druga podjetja ali projekte jih ne zanimajo, saj so preveč tvegane. Sploh pa je več kot 22-odstotna donosnost na kapital dokaz, da je njihov projekt čisto v redu tudi z vidika vlaganja. V celotni strukturi obveznosti do virov sredstev obsegajo skupne obveznosti do financerjev in dobaviteljev dobrih 743 milijonov sredstev, kar bi si kdo morda predstavljal kot veliko. »Podjetnik leta Akrapovič dolguje več kot 700 milijonov tolarjev«, bi bil krasen naslov za rumeni tisk. Žal moramo lovce na škandale in afere razočarati: omenjeni znesek predstavlja le 17 % celotne strukture obveznosti do virov sredstev, vse ostalo je, kot je razvidno iz tabele 2, lastni kapital. Iz bilance stanja je tudi razvidno, da kapital financira celotna stalna sredstva in celotne zaloge ter še del terjatev do kupcev. Zgodbo bi bilo mogoče seveda financirati tudi na druge načine. »Banke nas kličejo in ponujajo denar«, pravi izvršni direktor Robert Ličen. »Po knjigah bi moral denar vzeti in ga vložiti v donosnejše naložbe, toda to ni več naša panoga. Seveda pa je paradoks finančnega trga v tem, da ti denarja noče nihče posoditi, ko ga zares potrebuješ, ko pa ti gre dobro in vse financiraš sam, se potencialnih posojilodajalcev kar tare.« Seveda se bankam za ponujena posojila iskreno zahvalijo. 

»Financirajte konzervativno« 

Podjetnika leta in zagotovo nosilca ene najvznemirljivejših podjetniških zgodb v Sloveniji, smo vprašali tudi za nasvet. Ponovil je podobno misel, kot jo je izrekel že na letošnji podelitvi priznanja podjetnika leta in bi jo lahko strnili v misel: »Financirajte konzervativno«. Večina podjetnikov, ki jih poznam, preceni prihodke in podceni stroške. Optimistično napovedanega dobička ni in ni. Njihovi poslovni načrti se lahko uresničijo le z majhnim odstotkom gotovosti. Vendar je pred leti zaradi zadolženosti tudi Igorja Akrapoviča že bolela glava, tako da dobro pozna tudi ta občutek. »Zastavil sem vse svoje premoženje, ko smo gradili novo proizvodno halo,« pravi in dodaja: »To je za podjetnike nasploh koristno. Kadar zastaviš vse svoje premoženje, ti enostavno mora uspeti«. Sam je svoj desetletni kredit za vsak primer odplačal že v enem letu ...