20 let Eureke

Pobudo za nastanek Eureke je dal pokojni francoski predsednik François Mitterand leta 1985. Cilj programa je pospeševati tehnološki razvoj evropskega gospodarstva in zagotoviti njegovo konkurenčnost v svetu s pospeševanjem sodelovanja podjetij in raziskovalnih ustanov med državami članicami tako, da pripeljejo visokokakovostne tehnološko inovativne projekte na trg. Tako je nastal tudi eden znanih projektov Eureke − program za skupno kontrolo letalskih kart po vsem svetu. Eureka izhaja iz trga in deluje po načelu »bottom-up« oziroma od spodaj navzgor. 

V programu sodeluje že 34 držav, med njimi tudi Slovenija, ki v programu sodeluje že 10 let in je med uspešnejšimi državami. Iz Slovenije trenutno sodeluje v več kot 30 aktivnih Eurekinih projektih čez 70 podjetij, inštitutov in fakultet.  

Eureka in okvirni programi 

Zakaj sploh razmišljati o Eureki, saj ima na voljo manj denarja kot okvirni program? Kot pojasnjuje Erik Potočar, nacionalna kontaktna oseba za Eureko v Sloveniji, se programa delno dopolnjujeta, bistveno pa se razlikujeta v načinu delovanja.

Eureka je v primerjavi z okvirnimi programi izrazito usmerjena v tržno realizacijo znanj skozi konkretne inovacijske projekte, ki zagotavljajo konkurenčnost tehnologije in izdelkov. Eureka izhaja iz trga in deluje »od spodaj navzgor«. Eureko vodi sekretariat v Bruslju, ki je zadolžen za vodenje in koordinacijo programa. Tri- do štirikrat letno prireja srečanja, na katerih se dokončno potrjujejo projekti, ki so bili v prvi fazi potrjeni že v državi članici. Pri Eureki ni prioritetnih področij kot pri okvirnem programu. Tehnološka področja niso omejena. Razpis je odprt vseskozi za vse ustanove in podjetja. »Bistveno je«, pojasnjuje Potočar, »da je projekt tehnološko inovativen in tržno zanimiv«. 

Podjetja prijavljajo projekte prek Eurekinih nacionalnih pisarn, ki jih posreduje naprej v Bruselj. V okvirnem programu se podjetja prijavljajo s projekti neposredno v Bruselj. Pri Eureki država članica sama določa, kaj in kako bo spodbujala. Pri tem velja poudariti, da gre ves denar za projekte iz nacionalnega proračuna. Bistveno načelo Eureke je biti čim bližje podjetjem na trgu, zato so tudi prijave manj zahtevne in časovno manj obremenjujoče kot pri 6. okvirnem programu, kjer je sicer res več denarja, a tudi več tveganja in birokracije. Res pa je tudi, pojasnjuje Potočar, da vse bolj iščejo možnosti povezovanja in dopolnjevanja obeh programov. 

Delovanje od spodaj navzgor  

Tehnološko inovativne projekte, ki želijo poslovno uspeti, bodo najbolje vodili tisti, ki na trgu že delujejo, torej podjetja. Njihov obstoj je namreč odvisen od prodaje. Po izvedbi projektov vsa razvita intelektualna vsebina in posredno dobički pripadajo partnerjem. Eureka je le posredniško telo, ki usmerja, komunicira in spodbuja sodelovanje. Na koncu je pomembna tržna izvedljivost projekta.

Pogoji sodelovanja  

Pri vsakem Eurekinem projektu morata sodelovati vsaj dve organizaciji iz dveh držav članic. Vsaj ena mora biti iz gospodarstva. Nujno je, poudarja Potočar, da je prijavljeni projekt tehnološko inovativen in tržno usmerjen. Takemu projektu država članica Eureke zagotovi del sredstev (do 25 %), preostanek morajo zagotoviti izvajalci sami. Projekt podpre več držav, saj lahko države podpirajo le svoje udeležence. Slovenskim podjetjem, ki se vključijo v projekte Eureke, ministrstvo za gospodarstvo odobri subvencije do 25 % upravičenih stroškov slovenskega deleža v projektu ali največ 12 milijonov tolarjev letno. Če torej projekt traja tri leta, lahko podjetje dobi zanj največ 36 milijonov tolarjev.  

Prednosti sodelovanja  

Eureka pomeni zagotovilo kakovosti in olajša pot do uspeha. Omogoča lažje iskanje partnerjev in zbiranje kapitala pri zasebnih virih. Poleg prejete subvencije je vsak udeleženec Eureke upravičen do brezplačnega promocijskega gradiva za potrebe projekta. Ker je sistem organiziran nebirokratsko, udeležencem ni treba posredovati poročil o napredku projekta Eurekinemu sekretariatu.  

Povprečno trajanje projekta, kot pojasnjuje Potočar, je 2,8 leta. Podjetja sama določijo trajanje projekta. »Bistvena prednost Eureke pa je tudi dinamičnost«, pravi Erik Potočar, »projekt je zelo prilagodljiv, saj lahko partnerji vstopajo ali izstopajo projekta, odvisno od potreb.«   

Eureka v Sloveniji 

Slovenija je med uspešnejšimi državami v programu Eureka. Glede na našo majhnost in BDP je po deležu vlaganja Eurekine projekte na drugem mestu, takoj za Nizozemsko. Zanimanje za sodelovanje v projektu je čedalje večje, pojasnjuje Potočar. Med sodelujočimi je približno polovica podjetij. 

»Res pa je«, nadaljuje Potočar, »da postajajo slovenska podjetja in inštituti vse bolj samozavestni v prijavah projektov. V prvih letih so se vključevali le kot partnerji projektov, katerih nosilci so bili iz drugih držav. Zdaj pa se vse pogosteje pojavljajo kot nosilci in koordinatorji projektov.« 

Leta 2004 je bilo na voljo 380 milijonov tolarjev, 2005 pa jih bo okrog 400 milijonov. Na leto podprejo v ministrstvu od 10 do 15 novih projektov. Ravno toliko se jih običajno na letno zaključuje, pojasnjuje Potočar, in ravno toliko jih je v teku. Tako da je skupaj na leto v teku od 30 do 35 projektov. 

Sodelujoča podjetja in inštituti so iz zelo različnih področij, največ jih je iz biotehnologije in informatike, najmanj pa s področja laserske tehnologije – ti so zelo uspešni.  »Pri projektih«, nadaljuje Potočar, »imajo naša podjetja težave zlasti pri začetnih korakih, to je pri odločitvi za prijavo in pri iskanju primernega partnerja.«

Preberite si še:

- Projekti podjetja Limnos
- Projekt podjetja Tehnomedica

---

Dodatne informacije o programu dobite pri Eriku Potočarju, nacionalni kontaktni osebi na ministrstvu za gospodarstvo za Eureko; telefon; 01/ 478 33 02, e-pošta; erik.potocar@gov.si