|
||
(St)rast podjetništva in virtualni junakiNajuspešnejši slovenski podjetniki se želijo povezati. Pri prodorih na tuje trge si bodo z izkušnjami brezplačno vzajemno pomagali. To sta dve ključni sporočili nedavno končanega drugega Kongresa podjetnikov Slovenije, ki je v prijetnem vzdušju povezal okoli 150 podjetnikov.Kot kaže, bodo vezi ostale trajne, saj je dogodek udeležence še utrdil v prepričanju, da je kongres najboljši način za izmenjavo informacij in poslovno povezovanje. Odločili so se, da gredo na tuje trge z medsebojno pomočjo. Drago Lemut iz Le-Tehnike je in bo še velikodušno odpiral vrata na kitajski trg, Janez Škrabec iz Rika v Rusijo, Joc Pečečnik v ZDA, prav tako kot dr. Jure Knez in Andrej Orožen iz Dewesofta, če izpostavim le nekatere.
Podjetniki so si vzeli dan in pol časa, da so slišali vse, kar ima cvet slovenskega podjetništva povedati kolegom in javnosti. Tudi visokim gostom, kot sta bila mag. Stanko Stepišnik, minister za gospodarstvo, in Branko Meh, predsednik Upravnega odbora OZS in njen podpredsednik. Prvi je slišal nekaj konkretnih pobud za oživitev podjetništva, drugi pa je zbrane goste nagovoril v imenu organizacije, ki zastopa tudi interese podjetnikov.
Slovenci ne maramo pravih junakov
Japec Jakopin iz Seawaya je provokativno razložil, da je percepcija krize napačna. Kriza je enkratni dogodek, mi pa smo priča procesu, spremembi, ki je obenem dokončno pometel z imperializmom. Prisotne je seznanil z dejstvom, da po podatkih, ki jih je mogoče najti na CIA FAQs, naša država ustvari 5 milijard izgube letno. Obenem je izpostavil, da imamo kot narod talente za preživetje: ustvarjalnost, inovativnost (zgodovinsko je alpski prostor najbolj inovativen prostor sveta), tekmovalni duh in sposobnost komunikacije. Opozoril je, da Slovenci ne maramo živih junakov, naši so vsi »virtulani« (Martin Krpan, Peter Klepec, kralj Matjaž ) Povedal je, da je naš šolski sistem take vrste, da uči pridnosti in ubogljivosti, kar je idealno za hlapčke, nihče pa ne uči inovativnosti. V Sloveniji vidi velik potencial za visoko tehnologijo in turizem. Zanimiva je bila njegova misel, da Slovenci »tujega nočemo, svojega pa nimamo«.
Marjan Batagelj iz Postojnske jame je v malce hudomušnem nastopu povedal, da je slovenskim podjetnikom skupna garaža (kot prostor, kjer začenjajo kariero), ter poudaril pomen odgovora na vprašanje, kdo v ključnem trenutku vpliva nate. Ter strast, ki v sebi v našem jeziku že skriva tudi rast. Kajti le kdor dela s strastjo, razume, kaj podjetniki počno in zakaj. Je pa med drugim podjetnikom najtežje ostati zvest samemu sebi.
Nadaljevanje branja članka je dostopno samo naročnikom revije Obrtnik podjetnik! Naročite se na revijo. |
|