(Ne)moč bančnega sistema

Slovenija je v krču, ki ga še potencirajo stare bolezni bančnega sistema z nenačelnimi državnimi intervencijami in prezadolženo gospodarstvo. Podjetja so v težkem finančnem položaju. Banke zaradi svojih težav krčijo posojilno dejavnost, denar postaja dražji, tu so še pritiski na evro zaradi naraščajočih težav nekaterih članic evrskega območja in še marsikaj. Recesija verjetno še ni rekla zadnje besede. Je slovenski bančni sistem dovolj močan, da lahko zadosti vsem pritiskom in hkrati še zadovolji potrebe gospodarstva?

 

O tem so govorili bančniki in gospodarstveniki na strokovnem srečanju v Celju, ki ga je organiziral klub podjetnikov Zlatorog. Stanislava Zadravec Capriolo, viceguvernerka in članica sveta Banke Slovenije je poudarila, da se banke vračajo v tradicionalno-komercialni poslovni model, ki zagotavlja, da največjo pozornost usmerjajo v opravljanje osnovne dejavnosti – kreditiranje gospodarstva na temelju presoje zmožnosti vračanja posojil. »Najbrž pa tako velikih vlog, kot so jih imele pred petimi, desetimi leti, ne bodo več imele,« še razloži.

 

Dr. France Arhar iz Unicredit banke je prepričan, da so banke v Sloveniji, če primerjamo strukturo premoženjskih bilanc v Evropi, precej daleč nad evropskimi pri financiranju nebančnega sektorja, tako da so torej dandanes že vpete v svoje začetno poslanstvo. To je torej dobro, slaba novica pa je, da se nam skoraj zagotovo obetajo slabi časi. »V bančništvu so pomembne le številke, decimalne vejice in čas, na drugi strani pa ne smemo pozabiti na človeški element, zaupanje, ki ga je vedno manj, in na precej prisoten strah na trgu, kaj se bo zgodilo, če banka pade,« pravi Arhar. Ravno pri denarju je zaupanje izjemno pomembno. Danes pa vlada med ljudmi nezaupanje in skepticizem do bank.

 

Podjetja so danes v težavah tudi zaradi premajhne učinkovitosti bančnega sistema. Pogosta težava bank je ta, da pozabijo na hitro reagiranje in prilagajanje. To pa je v tržnem gospodarstvu ključnega pomena. Matjaž Kovačič, prva moč Nove KBM kljub težavam bank meni, da je donosnost bančnega poslovanja relativno stabilna in ugodna. Da bi banke, vsaj tiste, ki poslujejo po principu logike rasti in zdrave dobičkonosnosti, ostale brez denarja, se ne boji. Taka banka bo po njegovem prepričanju vedno pridobila kapital.