Čas za delo in čas za sebe

Podjetje imam dobrih pet let in počasi doživljam, da se mu predajam tako veliko, da mi za sebe in za družino ostane premalo časa. Kako naj vzpostavim ravnovesje med zasebnim in poslovnim življenjem. Zdi se mi, da bo podjetje poslovalo slabše, če mu bom posvečal manj časa, to pa bi po drugi strani ogrozilo ekonomski položaj moje družine in življenje mojih sodelavcev. Bojim pa se tudi izgorelosti.

V času, v katerem živimo, si podobno vprašanje zastavlja veliko podjetnikov, pa tudi tistih, ki so zaposleni pri njih, in tudi mnogi, ki delajo v javnem sektorju. Danes je življenjski stil za posameznike, posebno pripadnike mlajše generacije, vse bolj pomemben. Poslovno izjemno uspešne osebe, ki se povsem osredotočijo na svoje delo, pogosto označimo za deloholike, saj so zanemarili druge, prav tako pomembne vidike življenja. Zato se je pri mnogih pojavilo zavedanje, da je potrebno uravnovesiti delo in zasebno življenje. Sam koncept implicitno vsebuje prepričanje, da je »delo« nasprotje »življenja«. Za uravnoteženo zadovoljno življenje pa je dosti ustreznejša drugačna miselnost: delo je pomemben del življenja! Tako kot vsi drugi deli življenja je tudi delo lahko vir zadovoljstva, navdiha in motivacije ali pa vir skrbi, nezadovoljstva in izčrpanosti. Nekateri ljudje pravijo, da v svojem delu uživajo in da jih polni z energijo. Včasih pa se nam, vsem načrtom in lepim željam navkljub, zgodi, da smo po napornem dnevu preprosto »preutrujeni za življenje«.

Če prav razumem iz vašega pisma, je vaš ključni problem pomanjkanje časa za zasebno življenje, ker ga veliko posvetite svojemu podjetju. Iz pisma pa je tudi razvidno, da v podjetju niste sami, da imate sodelavce. Verjetno pa ste ujeti v klasični zanki, v kateri je veliko podjetnikov, ki menijo, da bo podjetje brez njih bodisi propadlo ali pa poslovalo veliko slabše. Za tem prepričanjem se v mnogih primerih lahko skriva tudi strah, da bi se morda pokazalo, da podjetje tudi z manjšim angažmajem ustanovitelja podjetja deluje popolnoma brez težav.

Svetujem vam, da naredite analizo poslovanja vašega podjetja in vašega dela v njem. Preglejte, katere naloge lahko delegirate in komu. Določite poskusno obdobje, npr. en kvartal (lahko manj ali več, odvisno od narave vašega dela, od načina poslovanja podjetja) in potem poglejte rezultate. Naloge, ki jih boste delegirali, zapišite, prav tako tudi zaposlene, ki jih bodo od zdaj naprej izvajali. Zaposlenim predstavite vaš načrt in željo po spremembi. Dogovorite se z njimi, da vam delegiranih nalog ne bodo več pustili vzeti v svoje roke. Za sebe obdržite tisto delo, ki vas najbolj polni z energijo. Pri podjetnikih je velikokrat tako, da postanejo nesrečni, ker se morajo ob rasti podjetja ukvarjati z mnogimi stvarmi, ki jim niso ljube, so pa nujne za delovanje podjetja. Časa pa jim zmanjkuje za kreativni del poslovanja, za razvijanje idej in njihovo uvedbo v prakso. Zato vam še enkrat priporočam, delegirajte tisto, kar lahko naredijo drugi. Pri tem vam lahko pomaga tudi svetovalec, ki vas bo skozi postavljanje vprašanj vodil v tem procesu do ustreznih rešitev.

Za zasebni del pa si vsak teden naredite načrt časa, ki ga boste preživeli z družino, prijatelji in sami s sabo. Načrt naj vključuje dan, uro in aktivnosti, ki vam bodo pomagale k temu, da boste obnavljali vašo energijo. V načrtovanje vključite vse tiste, ki so v vašem življenju pomembni. Te aktivnosti in čas vpišite v svoj koledar, tako boste vnaprej vedeli, kdaj nimate časa za podjetje. Takrat ugasnite svoj mobilni telefon in ne pregledujte e-pošte. Svojim sodelavcem in, če je potrebno, tudi poslovnim partnerjem pa sporočite, kdaj ste za njih dosegljivi in kdaj je čas, v katerem se posvečate sebi, družini in prijateljem. Ne dovolite se zapeljati v sindrom nepogrešljivosti, ta lahko vodi tudi v sindrom izgorelosti, žal pa včasih še kam dlje.