Čaj ob petih - M. Jamar in M. Čuk

Morski psi so huda, pisana druščina. Na njenem čelu je Edo, nova blagovna znamka čajev iz družine Mogota, namenjena otrokom, ki si želijo dogodivščin. Martin Jamar in Matej Čuk, lastnika podjetja in duhovna očeta novega obetavnega mladinskega junaka, sta pripravljena na vodne pustolovščine – na daljni potep po svetovnih morjih in na slikovito plovbo po reki Bistri, ki mirno vijuga skoraj pod oknom direktorjeve pisarne. Skrivnost?  

Leta 1986 sta Martin Jamar in Matej Čuk, lastnika podjetja Mogota, začela pripravljati zeliščne zdravilne čaje v majhni delavnici v prostorih kartuzije Pleterje. Ime Mogota je povzeto po Župančičevi pesnitvi Čudežna roža iz zbirke poezij Čaša opojnosti, izbral ga je pokojni prior Kartuzije Pleterje Janez Drolc. Matej Čuk, ki je po izobrazbi farmacevt, je začel oživljati stare recepture iz pleterske samostanske lekarne. Popoldanska obrt je kmalu prerasla 1000 čajev na mesec, ki sta jih Matej in Tine, kot Martina Jamarja kličejo sodelavci, lastnoročno zmešala in zložila v škatlice.  

Drugi največji

“S čaji je težko uspeti, gre za osnovni izdelek, ki ne zahteva veliko znanja in daje malo možnosti za diferenciacijo,” pravi Martin Jamar. Martin in Matej sta kljub temu zakorakala v dišečo prihodnost in v petih letih postavila na noge podjetje, ki je danes drugi največji ponudnik čajev v Sloveniji. V Mogoti izdelujejo 35 vrst čajev, ob tem pa še instant kavo rumba, kapučino in vročo čokolado. V sezoni, od novembra do marca, vsak mesec iz Nemčije uvozijo približno 8 ton čajnih sestavin. Tržni delež Mogote na slovenskem trgu je okrog 10 odstotkov. Petnajst odstotkov proizvodnje izvozijo, vendar na tujih trgih ne dosegajo takšne cene kot doma, zato je izvoz namenjen predvsem zapolnitvi proizvodnih zmogljivosti. Deset odstotkov dohodka ustvarijo z distribucijo otroške hrane nemškega proizvajalca Nestlé. Najpomembnejša Mogotina kupca sta slovenski Mercator in hrvaški Getro. 

Z rastjo dejavnosti je podjetje  poslovne prostore preselilo k Šternu na Ježico pri Ljubljani, potem v Trzin, na Vrhniko v stare Drogine prostore, in slednjič v Bistro, v razpadajočo hišo pod okriljem spomeniškega varstva, ki je del nekdanjega kartuzijanskega samostana. Mogota je neposredna soseda Tehničnega muzeja Slovenije, in je postavljena v okolje, ki je pravi naravni biser na obrobju Ljubljane.  

Trda obnova bistriške lepotice 

Stavba, ki sta jo Tine in Matej kupila in je bila nekdaj last premožne in ugledne rodbine Gale, je bila v tako slabem stanju, da je bila potrebna temeljite obnove. “Vrednost gradbenih del, ki jo je sodni cenilec pred začetkom obnove ocenil na 400.000 mark, je ob koncu obnove narasla na dva milijona mark, in Mogota se je zadolžila bolj, kot bi bilo za prijetno življenje dobro,” pravi Martin Jamar. Obnova je trajala leto dni, v nove prostore so se preselili novembra 1997.  

Prijazne besede 

Podjetje Mogota je junija 1998 razširilo svojo dejavnost z odprtjem gostilne v pritličju svoje poslovne stavbe, trgovini v Domžalah in na Bregu ob Ljubljanici pa so zaprli. “Nakup lastnih poslovnih prostorov v Sloveniji je predrag, najemnine pa previsoke. Položaj je za proizvajalce zelo nespodbuden. Najbolj verjetna formula uspeha je igra na srečo 3x3,” pravi Jamar in dodaja: “Odnos države do zasebnih proizvodnih podjetij je mačehovski. Nam bi zelo pomagalo, če bi nas država razbremenila vsaj pri plačevanju obresti za najete kredite. Skladi za razvoj malega gospodarstva sicer ponujajo pomoč, vendar je skoraj nemogoče, in obenem predrago, da bi izdelali ustrezen elaborat, ki bi ugodil vsem zahtevam.”  

“Denar davkoplačevalcev s sanacijami in prisilnimi poravnavami v velikih sistemih z lopato mečejo skozi okno, za nenormalno visoke vsote pa najemajo domače strokovnjake, ki se še z ničemer niso izkazali kot dobri gospodarstveniki. Smo pa vedno deležni tople in prijazne besede na vseh ravneh,” z nasmehom dodaja Jamar. 

Morski pes Edo – novi otroški junak 

V Mogoti vlagajo dva odstotka svojega prihodka v razvoj, kar je vsekakor manj,  kot bi si želeli, so pa zelo ponosni na dobro embalažo, ki jo zanje ustvarja Niko Dolenc, še zlasti pa na svoje druženje z otroki. Po uspehu s čajem Hugo, ki so ga izdelovali licenčno in mesečno prodali 60.000 kosov, so se odločili, da bodo sami ustvarili novega otroškega junaka, ki bo navduševal čajne nadebudneže s svojo podobo in okusom. Ilustrator Boštjan Benko iz Mladinske knjige je ustvaril lik prijaznega morskega psa Eda, ki je po svojem moralno političnem prepričanju vegetarijanec in prijatelj otrok. Edo je seveda živahen morski pes, vsa morja sveta so ga polna in vse morske deklice si želijo plesati z njim. Je potencialna tržna bomba. 

V Mogoti so razpisali natečaj za najboljši spis o Edu in otroci so se odzvali v velikem številu. Z mladinsko revijo Pil so se dogovorili, da bo v njej vsak teden izhajal strip z Edovimi morskimi dogodivščinami, hkrati z nagradnimi vprašanji za otroke, ki bodo z Edom šli na izlet.  

“Vprašanja bi morala biti zanimiva in primerno težka, kviz doseže svoj namen, če se za odgovor vsaj malo  potrudiš,” pravi Jamar. Strip so najprej zasnovali kot nadaljevanko, kot zgodbo, ki bi imela rdečo nit, in še vedno upajo, da bodo pri Mladinski knjigi njihovo željo upoštevali.  

“Čaje Edo smo dali na trg konec septembra, lahko bi prodali 100.000 kosov mesečno, če bi se v Pilu potrudili in bi mi lahko več sredstev vložili v reklamo. Akcija še ni izpolnila pričakovanj, ker pa je vztrajnost naša vrlina, bomo januarja 2000 spet izbruhnili in Eda poslali na globinsko avanturo v novem tisočletju. Naredili bomo tudi risanko,” dodaja Martin Jamar.  

Vsi se poznajo po imenu 

Med zaposlenimi prevladujejo delavci s srednjo izobrazbo, kar je za proizvodnjo čajev običajno. V preteklem letu so imeli nekaj težav z računovodstvom, ki so zaostrile odnose na ravni celotnega podjetja, odkar pa jim računovodstvo vodi zunanji servis, so se stvari uredile. Z delavci v proizvodnji so zelo zadovoljni, saj so pridni in zanesljivi, lastnika vse poznata po imenu, in bi jim z veseljem povečala plače, če bi prihodki to dopuščali. “Odkar so Feničani izumili denar, ni problem motivirati delavce,” pristavlja Jamar.  

Opojna prihodnost v turizmu  

Slovenski čajni trg je omejen, zato imata Tine in Matej za prihodnost še druge načrte. Zemljišče na obeh bregovih reke Bistre, ki se razteza na 100 hektarih površine, bosta uredila v igrišče za golf s spremljajočo turistično ponudbo. Projekta se iskreno veselita in komaj čakata, da se bo zares začelo. Današnjo poslovno zgradbo bodo spremenili v hotel, kar si obnovljena bistriška lepotica tudi zasluži. Povečali bodo gostilno Bistra, uredili klubske prostore, banketno dvorano in hotelske sobe. Bistriška čudežna roža ima tri etaže, vsaka meri 400 kvadratnih metrov. 

“Že zdaj imamo urejeno otroško igrišče, ki ima več gugalnic kot naša turistična bisera Bled in Bohinj skupaj,” se pošali Jamar. Poleti vsak konec tedna skupaj z radiom Vrhnika na igrišču prirejajo “otročarije”. Želijo si, da bi poleg igrišča za golf uredili še kopališče, obnovili in postavili še kakšen most čez kristalno čisto reko Bistro, postavili mostiščarsko vas, vas Petra Klepca in vas Martina Krpana. V projektivnem biroju Primis na Vrhniki, jim ta čas že pripravljajo ureditveni načrt, v izdelavi je tudi presoja vpliva na okolje, ki jo pripravljajo v okoljskem svetovalnem biroju Oikos. Če bo šlo vse po načrtih, bomo že leta 2002 dobili novo turistično rekreacijsko središče in izletniško točko na robu Ljubljane, ki bo še zlasti zanimiva za vse ljubitelje barjanske flore in favne. 

MOJA NAJVEČJA NAPAKA:

“Žal mi je, da smo podpisali pogodbo z Drogo, s katero naj bi ustanovili skupno mešano podjetje. Prevzeli smo Drogine delavce, vendar je Droga pozneje, ko je postalo jasno, da se izplačilu odškodnin svojim nekdanjim delavcem ne bo mogla izogniti, z nami prekinila sodelovanje. V trenutku smo dobili 20 delavcev več, na kar nismo bili pripravljeni. Nismo zadovoljni z gradbenim izvajalcem, ki nas je drago stal, obenem pa je nekatera dela slabo opravil. Gradbeni delavci so bili celo tako predrzni, da so odnesli in razprodali vse lončene peči, ki so še ostale v stavbi, z izgovorom, da jih je nujno potrebno takoj porušiti.”

Preberite si še :
- Izbor Podjetnika leta 2001